Noemvri

O Jehova poddržinela amen ko but načinija. Ov šaj te pomožinel tuke te ačhove smirimo keda nekoj protivinela pe tuke ki služba. Ov isto agjaar šaj te pomožinel tuke te setine tut baš ko adala stihija so valjani te čitine len e stanareske. Hem dela tut sila ponadari da te propovedine e manušenge iako šaj na mangena te šunen tut (Erem. 20:7-9). O Jehova isto agjaar sikavgja amenge plo šukaripe agjaar so obučinela amen baši služba. Ko sostanok Amaro životo hem služba, šunaja but šukar spremime predlogija bašo razgovor hem amen siem pottiknime te koristina len ki služba. Ko početok, šaj isi amen trema te koristina o neve predlogija, ama keda keraja adava ka dikha kaj akala predlogija tane uspešna ko amaro podračje. Isto agjaar, ko amare sostanokija hem kongresija siem pottiknime te probina neve načinija propovedibaske. Akava da isto agjaar šaj nane te ovel lokho, ama ako keraja adava tegani daja prilika e Jehovaske te del amen bereketi (w21.08 27, pas. 5-6).

Ko plo pismo dži ko Korinkjanja, o apostol Pavle dengja jekh strogo sovet. Otkeda pišingja adava pismo, ov bičhalgja e Tite te džal ki lende. Keda doznajngja kaj prifatingje hem primeningje o sovet, ov sine but bahtalo (2. Kor. 7:6, 7). O starešine šaj te džan palo e Pavleskoro primer agjaar so ka nakhaven vreme e objavitelencar. Jekh način sar šaj te keren adava tano agjaar so ka džan porano ko sostanokija te šaj te ovel len ohrabruvačka razgovorija e javerencar. But puti dovolno tane samo nekobor minutija te šaj te ohrabrinel pe nesave phrale ili phenja so nakhela taro pharo periodi (Rim. 1:12). Jekh starešina so džala palo e Pavleskoro primer šaj isto agjaar te ohrabrinel e objavitelen agjaar so ka koristinel e Devleskoro Lafi te šaj te uverinel len kaj o Devel mangela len. Rodela prilike te šaj te pofalinel len. Hem keda mora te del sovet, adava sovet sekogaš temelinela pe ko e Devleskoro Lafi. Ov tano direktno, ama kerela adava ko jekh ljubezno način adaleske so mangela o phral ili i phen te prifatinen adava sovet (Gal. 6:1; w22.03 28-29, pas. 11-12).

Avdive o Jehova dela ple narodoske „sila koja so nakhavela i normalno“ te šaj ponadari da te služinen leske verno. Jekh način sar siem zajaknime tani i molitva. Ko Efešanite 6:18, o apostol Pavle ohrabrinela amen te molina e Devle „ki sekoja prilika“. O Devel ka odgovorinel ko amare molitve, adalea so ka pomožinel amenge. Ponekogaš mislinaja kaj našti te izdržina amare problemija hem na džanaja bašo so te molina amen. Ama, o Jehova mangela te molina amen leske, čak keda amenge pharo te objasnina sar osetinaja amen (Rim. 8:26, 27). Isto agjaar, ov zajakninela amen preku i Biblija. O Pavle čitinela sine o Spisija te šaj te dobinel sila hem uteha, hem amen da šaj te kera adava (Rim. 15:4). Džikote čitinaja e Devleskoro Lafi hem razmislinaja baši leste, preku plo sveti duh o Jehova šaj te pomožinel amenge te haljova sar i Biblija šaj te pomožinel amenge ki amari situacija (Evr. 4:12; w21.05 22, pas. 8-10).

Džanaja kaj tano but važno te kera učenikija. Ama, šaj te ovel amenge pharo te kera ki služba doborom kobor so mangaja. Šaj amare okolnostija sprečinena amen. Na primer, nesave objavitelija tane pophure ili nasvale. Dali tu da sian jekh lendar? Ako oja, razmislin so siklilem. Dikhlem kaj šaj te vodina bibliska kursija preku telefoni ili javera elektronska uredija. Adava značinela kaj šaj te počmine hem te vodine biblisko kursi kheraldan. Isto agjaar, nesave mangena te proučinen i Biblija, ama šaj tane slobodna rano sabajle ili kasno rakjate, vreme keda obično amare phralja na džana ki služba. Šaj li te proučine i Biblija nekasaja ko adava vreme? O Isus sine spremno te sikavel e Nikodime rakjate, vreme keda e Nikodimeske sine najšukar (Jovan 3:1, 2; w21.07 5, pas. 10-11).

O učenikija taro Jovan Krstitel sine iznenadime adaleske so e Isuseskere učenikija na postinena sine. O Isus objasningja kaj nane len pričina te postinen soske ov panda sine dživdo (Mat. 9:14-17). Sepak, o fariseija hem e Isuseskere protivnikija osudinena le sine adaleske so na ikerela pe sine ko lengere tradicie. Ola holjangje keda ov sasljargja nesave nasvale manušen ko sabat (Mar. 3:1-6; Jovan 9:16). Tari jekh strana ola dičinena pe sine te vakeren kaj ikerena o zakoni bašo sabat, a tari javer strana kerena sine biznis ko hrami. Ola sine but holjame keda o Isus osudingja len bašo adava (Mat. 21:12, 13, 15). Hem adala so sine ki sinagoga ko Nazaret kaske o Isus propovedingja sine but holjame keda o Isus koristingja primerija tari izraelsko istorija te sikavel lenge kaj ola tane sebična hem kaj nane len vera (Luka 4:16, 25-30). But džene spotakningje pe taro Isus adaleske so ov na kergja o bukja agjaar sar ola so očekujngje (Mat. 11:16-19; w21.05 5-6, pas. 13-14).

Jekh način sar o Jehova predupredinela amen baši gordost hem i alčnost tani agjaar so pottikninela amen te sikljova taro greške so kergje nesave taro leskere sluge. Keda mislinaja ki alčnost, šaj prvo so avela amenge ki godi tano o Satana o Beng. Sar jekh taro e Jehovaskere angelija, e Satana sigurno sine le but šuže odgovornostija. Ama, ov manglja poviše. Ov mangela sine nešto so pripadinela samo e Jehovaske — te obožavinen le. O Satana mangela te ova sar leste. Adaleske probinela te kerel te na ova zadovolna adalea so isi amen. Akava prvo puti probingja te kerel keda kergja lafi e Evaja. O Jehova mangipaja grižingja pe e Eva hem lakere rome te ovel len izobilstvo tari vkusno hrana agjaar so dozvolingja lenge „te han taro sekova kaš ki gradina“, osven taro jekh kaš (1. Moj. 2:16). Sepak, o Satana čhivgja e Eva te mislinel kaj oj valjani te hal baš taro adava kaš kova so sine zabranimo. I Eva na sine zadovolno adalea so isi la. Oj manglja te ovel la poviše. Amen džanaja dži ko so angja adava. I Eva grešingja hem ko krajo muli (1. Moj. 3:6, 19; w21.06 14, pas. 2-3; 17, pas. 9).

O Jehova manglja e Adame hem e Eva te oven len čhave hem te grižinen pe e phuvjake. Ako o Adam hem i Eva sorabotinena sine te šaj te ispolninel pe e Jehovaskiri namera, tegani ola hem lengere čhave večno ka ačhoven sine delo tari leskiri familija. E Adame hem e Eva sine len važno than ki e Jehovaskiri familija. O David bašo manuš vakergja: „Kergjan le hari potikno taro angelija, hem dengjan le slava hem čest“ (Ps. 8:5, fus.). Točno tano adava kaj e manušen nane len sila, inteligencija hem sposobnostija sar e angelen (Ps. 103:20). Sepak, o manuša tane samo „hari potele“ taro adala mokjna angelija. Žalno tano adava so o Adam hem i Eva našavgje plo than ki e Jehovaskiri familija. Adava angja bare posledice lengere čhavenge. Ama e Jehovaskiri namera na meningja pe. Ov mangela o poslušna manuša te oven večno leskere čhave (w21.08 2-3, pas. 2-4).

Avdive, but džene taro e Jehovaskere sluge isi len protivibe. Na primer, nesave živinena ko phuvja kote so amare aktivnostija tane ograničime šaj te oven phanle hem „ingarena len anglo upravitelija hem carija“ te šaj te den svedoštvo lenge (Mat. 10:17, 18). Javera svedokija isi len protivibe tari javer strana. Ola živinena ki phuv kote so šaj slobodno te obožavinen e Jehova, ama isi len protivibe tari familija kola so mangena te čhinaven len te služinen e Jehovaske (Mat. 10:32-36). Ko but slučaija, keda i familija dikhela kaj našti te čhinaven amen te služina e Jehovaske, ola na kerena amenge više pritisok. Hem isi slučaija kote so nesave ko početok sine nasilna protivnikija, ama pokasno ule revnosna Svedokija. Keda ka protivinen pe tuke, ma otkažin tut! Ov hrabro. O Jehova tano tuja hem ka pomožinel tuke ple sveto duhoja hem adaleske nane sostar te dara! (w22.03 16, pas. 8).

I Biblija vakerela kaj o Jehova mrzinela „gorda jakhja, i čhib so hovavela, hem vasta so čhorena nevino rat“ (Izr. 6:16, 17). Hem isto agjaar „tane leske odvratna o manuša kola soj tane nasilna hem hovavena“ (Ps. 5:6). O Jehova doborom but mrzinela asavke stavija hem postapke so odlučingja te uništinel sa e lošnon ko e Noeskere dive soske ola phergje i phuv nasilstvoja (1. Moj. 6:13). Isto agjaar preku o proroko o Malahija, o Jehova vakergja kaj mrzinela okolen so postapinena neverno pumare romnjencar soske razvedinena pe lencar bizi nisavi pričina. O Jehova na prifatinela lengiri služba, hem ka sudinel lenge bašo lengere postapke (Mal. 2:13-16; Evr. 13:4). O Jehova mangela „te mrzina o lošnipe“ (Rim. 12:9). O grčko lafi „te mrzina“ sikavela kaj valjani te ovel amenge nešto odvratno ili te gadona amen taro adava. Adaleske, čak i misla te kere nešto soj lošno valjani te ovel tuke odvratno (w22.03 4-5, pas. 11-​12).

Panda hari, amaro nebesno Dad preku plo Carstvo ka del amen but bereketija. Okola so adžikerena ko Jehova ka dobinen but bereketija — hem akana hem ko nevo sveto so ka avel. Keda e Devleskoro narodo ka khuvel ko nevo sveto ola nikogaš više na ka valjani te trpinen o sekiracie hem o pharipa kola so isi len avdive. Nane te ovel više nepravda hem dukh (Otk. 21:4). Na ka valjani više te sekirina amen dali ka oven amen o bukja so valjani amenge, soske ka ovel dovolno sekaske (Ps. 72:16; Isa. 54:13). Čače ka oven amen but bereketija! O Jehova panda avdive spreminela amen te živina teli leskiri vlada. Ov kerela adava agjaar so pomožinela amenge te cida o lošna navike hem te razvina šukar osobine kolencar so ka kera leskiri volja. Adaleske, ma obeshrabrin tut hem ma otkažin tut. Adžikerela amen but pošužo životo! Džikote adžikeraja adava šužo vreme te avel, ponadari da te ova spremna strplivo te adžikera ko Jehova te kerel o bukja kola so vetingja (w21.08 13, pas. 17-19).

Palo nesavo vreme otkeda dobingje o pismo taro apostol Pavle o hristijanja tari Judeja valjani sine te mukhen pumare khera, pumari buti hem e familija kola so na sine hristijanja hem „te našen ko planine“ (Mat. 24:16). Ko adava periodi but sine važno te pomožinen pe jekh jekhea. Ako angleder više primeninena sine e Pavleskoro sovet te delinen e javerencar adava so isi len, sigurno ka ovel lenge sine polokho te navikninen pe ko neve okolnostija. Amare phralja hem phenja šaj nane sekogaš te vakeren amenge so valjani lenge. Adaleske ov pristaplivo. Sigurno pendžarea phralen hem phenjen taro tlo sobranie so sekogaš tane spremna te pomožinen e javerenge. Ola nikogaš na kerena te osetina amen sar ka phene dosadinaja len. Džanaja kaj ola tane spremna sekogaš te pomožinen amenge keda ka valjanel amenge, hem amen bi mangaja te ova sar lende (w22.02 23-24, pas. 13-15).

Ko posledna berša ko but sobranija hem pokraine sine kerde nesave promene. Ako sian zamolimo te dža ko javer sobranie, šaj ka ovel tuke pharo te mukhe tle amalen hem tle familija. Dali o Jehova direktno vakerela e starešinenge kote te čhiven sekole jekhe objavitele? Na. Hem baš adaleske šaj te ovel amenge pharo te šuna o upatstvo so dobinaja le. Ama ma te bistra kaj e Jehova isi le doverba ko e starešinengere odluke hem amende da valjani te ovel amen doverba ki lende. Soske valjani te sorabotina e starešinencar hem te poddržina lengere odluke, čak keda na siem baš zadovolna taro adala odluke? Keda keraja adava pomožinaja te ikera o jekhipe maškar e Devleskoro narodo. O sobranija napredujnena keda sarine ponizno prifatinena o odluke kola so o starešinstvo anela len (Evr. 13:17). A soj najvažno, keda poddržinaja okolen kaste so o Jehova čhivgja te grižinen pe amenge, tegani sikavaja kaj isi amen doverba ki leste (Dela 20:28; w22.02 4-5, pas. 9-10).

Ako sian krstimo phral, šaj te trudine tut te ove pošukar govorniko hem učiteli. Soske? Ako trudinea tut pošukar te čitine, te ove pošukar govorniko hem učiteli, tegani ka šaj poviše te pomožine okolenge so šunena tut (1. Tim. 4:15). Šaj te čhive tuke cel te proučine hem te primenine sekoja lekcija tari brošura Ov sa pošukar ko čitibe hem sikajbe. Proučin sekoja lekcija posebno, vežbin la khere šukar hem trudin tut te primenine la keda isi tut govorija. Rode predlogija taro pomošno sovetniko hem taro javera starešine kola so but trudinena pe te oven šukar govornikija hem učitelija (1. Tim. 5:17). Ma koncentririn tut samo ko adava sar ka primenine i lekcija, nego isto agjaar dikh sar šaj te pomožine okolenge so šunena tut te bajraren pumari vera hem te pottiknine len te primeninen adava so šunena. Ako kerea agjaar, ka bajrare tlo bahtalipe hem okolengoro so šunena tut (w21.08 24, pas. 17).

Ako dikhaja e javeren sar pobare amendar, tegani nane te natprevarina amen okolencar kola so šaj tane potalentirana hem posposobna amendar. Namesto adava, ka ovel amenge milo baši lende, posebno keda koristinena pumare sposobnostija te falinen e Jehova. Agjaar, sarine ka kera te ovel mir hem jekhipe ko sobranie. Jekh buti so šaj te pomožinel amenge te na zavidina e javerenge tani ako siem skromna. Javere lafencar, ako haljovaja kaj isi bukja so našti te kera. Ako siem skromna, nane te manga te dokažina kaj siem pošukar taro javera. Namesto adava, ka dikha so šaj te sikljova taro javera soj po sposobna amendar. Na primer, ako jekh phral ikerela šukar govorija ko sobranie šaj te puča le sar spreminela pe baši lende. Ako jekh phen šukar kerela hajbaske, šaj te puča la bašo idee so ka pomožinen amenge pošukar te gotvina (w21.07 16, pas. 8-9).

Ki 4. Mojseeva čitinaja kaj o Jehova kazningja jekhe Izraelco meribaja adaleske so khedingja kašta ko sabat. A ki 2. Samoilova čitinaja kaj vekoncar pokasno o Jehova prostingja e careske, e Davideske, iako kergja preljuba hem naredingja te ovel mudardo jekh manuš (4. Moj. 15:32, 35; 2. Sam. 12:9, 13). Šaj pučaja amen: „Soske o Jehova prostingja e Davideske iako mudargja hem kergja preljuba a kazningja javere manuše meribaja bašo nešto so dikhjola sar potikno grevo?“ Ki Biblija na pišinela sekogaš sa o detalija bašo jekh izveštaj. Na primer, džanaja kaj o David iskreno kaingja pe bašo ple postapke (Ps. 51:2-4). Ama, savi ličnost sine o manuš kova so na ikergja pe ko zakoni bašo sabat? Dali sine leske žal bašo adava so kergja? Dali angleder da na šungja e Jehovaskere zakonija? Dali na manglja te šunel pa čak otfrlingja nesave sovetija angleder da? I Biblija na vakerela ništo bašo adava. Ama, amen džanaja dovolno šukar amare Devle te šaj te ova sigurna kaj ov „tano pravedno ko sa ple drumija“ (Ps. 145:17; w22.02 2-3, pas. 3-4).

Jekh skromno manuš na očekujnela pestar poviše taro adava so šaj te kerel. Agjaar šaj te ovel bahtalo hem uspešno. E skromno manuše šaj te sporedina le nekasaja so uklela jekh brego vrdaja. O vozači mora te meninel ki potikni brzina te šaj te uklel o brego vrdaja. Akava značinela kaj verojatno ka vozinel pobavno, ama sepak ka vozinel. Slično, o skromno manuš džanela keda valjani „te meninel ki potikni brzina“ te šaj ponadari da te ovel aktivno hem uspešno ki služba bašo Jehova (Fil. 4:5). Razmislin bašo Varzelaj, kole so sine le 80 berš, keda o cari o David vikingja le te živinel ko carsko dvoro. O Varzelaj sine skromno hem na prifatingja e careskiri pokana. Ov džanlja kaj ka ovel leske pharo te kerel adava hem adaleske dengja predlog o Himam, kova so sine poterno, te džal leske ko than (2. Sam. 19:35-37). Slično sar o Varzelaj, o pophure tane bahtale so šaj te den e poterne phralenge prilika te služinen (w21.09 10, pas. 6-7).

Dali tuke pharo te dikhe e Jehova sar Dad kova so mangela tut? Nesavenge amendar tano pharo. Soske amaro Dad šaj na sine amencar ljubezno. Ama kobor tano utešno adava so džanaja kaj o Jehova but šukar haljovela soske osetinaja amen agjaar! Ov mangela te ovel amencar paše, adaleske leskoro Lafi pottikninela amen: „Oven paše e Devlea hem ov ka ovel paše tumencar“ (Jak. 4:8). O Jehova mangela amen hem vakerela kaj ka ovel amenge o najšukar Dad so šaj te ovel amen. O Isus šaj te pomožinel amenge te ova popaše e Jehovaja. Ov džanela e Jehova doborom šukar hem sikavela leskere osobine doborom sovršeno, so vakergja: „Koj dikhlja ma man dikhlja me Dade da“ (Jovan 14:9). Sar pophuro phral, o Isus sikavela amen sar te poštujna hem te šuna amare Dade, sar te na razočarina le hem sar te postapina te šaj te dikhel šukar ki amende. Ama džikote sine ki Phuv, ple životoja o Isus posebno pomožingja amenge te haljova kaj o Jehova tano but ljubezno hem pherdo mangipaja (w21.09 21, pas. 4-5).

E Jehovaskoro narodo sar jekh obožavinela e edinstveno čačutne Devle. O Jehova dengja e starešinenge i važno odgovornost te ikeren o sobranie čisto. Ako jekh objaviteli kerela seriozno grevo, tegani o Jehova očekujnela taro starešine te odlučinen dali šaj adava objaviteli ka ačhol ko sobranie ili na. Maškar o but bukja so valjani te dikhen, valjani isto agjaar te otkrinen dali leske čače žal bašo adava so kergja. Ov šaj te vakerel kaj kainela pe, ama dali čače mrzinela adava so kergja? Dali tano odlučno te na kerel više adava grevo? Ako kergja adava grevo adaleske so isi le lošno društvo, dali tano spremno te čhinavel te družinel pe lencar? O starešine molinena pe, dikhena o dokazija hem adava so vakerela i Biblija, hem dikhena savo stavi isi e objavitele bašo adava so slučingja pe. Palo adava, ola odlučinena dali šaj te ačhovel ko sobranie ili na. Ko nesave slučaija mora te ovel isklučimo (1. Kor. 5:11-13; w22.02 5, pas. 11-12).

Bizi razlika dali krstingjem amen angleder nekobor dive ili angleder nekobor berša, sarine amen mangaja te ova prifatliva anglo e Jehovaskere jakhja. Te šaj te uspejna ko adava valjani te kontrolirina amare misle. Soske? Adaleske so amaro razmisluvanje vlijajnela but upri amari ličnost. Ako stalno razmislinaja bašo adava sar šaj te zadovolina amare telesna želbe amen ka vakera hem ka kera lošna bukja (Ef. 4:17-19). Ama ako pheraja amari godi šukar mislencar, tegani ka ovel amenge polokho te kera lafi hem te postapina ko način soj prifatlivo amare Dadeske, e Jehovaske (Gal. 5:16). Ama amen našti skroz te čhinava te pojavinen pe pogrešna misle ki amari godi. Ama amen šaj te birina dali ka postapina sprema adala misle. Angleder te krstina amen mora te čhinava te kera lafi hem te postapina ko način so o Jehova mrzinela le. Akava tano o prvo hem o najvažno čekori so valjani te kera le te šaj te huljava amendar i purani ličnost. Ama te šaj celosno te ugodina e Jehovaske amen isto agjaar mora te urava i nevi ličnost (w22.03 8, pas. 1-2).

E starešinenge nane lokho te proceninen dali nekoj so kergja seriozno grevo palo adava čače kainela pe. Soske adava tano pharo? O starešine našti te čitinen o vile. Adaleske, ola trudinena pe te arakhen dokazija kolendar so šaj te dikhen kaj o objaviteli kergja celosno promena ko plo stavi bašo plo grevo. Ola valjani te dikhen kaj o grešniko iskreno meninela plo razmisluvanje, ple čuvstvija hem ple postapke. Šaj ka valjani but vreme te nakhel te šaj te kerel o potrebna promene. Te šaj te sikavel kaj čače kainela pe, okova soj isklučimo ka avel redovno ko sostanokija hem ka šunel e starešinengoro sovet te molinel pe hem redovno te proučinel i Biblija. Isto agjaar ka trudinel pe te izbeginel situacie kola so šaj te čhiven le te grešinel. Ako trudinela pe palem te ovel amal e Jehovaja, šaj te ovel sigurno kaj o Jehova ka prostinel leske hem kaj o starešine ka pomožinen leske palem te iranel pe ko sobranie (w21.10 6, pas. 16-18).

Adaleske so o Isus but mangela e Jehova, sar ko nebo agjaar ki Phuv, obožavinela sine samo le (Luka 4:8). Ov sikavgja ple sledbenikon te keren o isto. Ni o Isus ni leskere verna učenikija na koristingje likija ko pumaro obožavibe. Adaleske so o Devel tano duho, nikoj našti te kerel nešto so ličinela sar leste (Isa. 46:5). Ama so ako nekoj kerela likija taro manuša so mislinela kaj tane svetcija hem molinela pe lenge? Ki dujto taro deš zapovedija o Jehova vakergja o lafija taro avdisutno stiho. Okola so mangena te keren e Devleskiri volja haljovena kaj ov na mangela ola te obožavinen javere idolen. O istoričarija vakerena kaj o prva hristijanja obožavinena sine samo e Devle. Avdive, e Jehovaskere svedokija džana palo primer e hristijanengoro taro prvo veko (w21.10 19-20, pas. 5-6).

O Isus predupredingja e hristijanen taro prvo veko so živinena sine ki Judeja kaj ka avel vreme keda i diz Erusalim ka ovel „opkolimi tari jekh bari vojska“ (Luka 21:20-24). Keda slučingja pe akava, ola valjani sine „te našen ko planine“. Adalea ka spasinen sine pumaro životo, ama tari javer strana ka našaven sine but bukja. Angleder nekobor berša ki jekh Stražarsko kula pišinela sine: „Ola mukhle pumare nive hem khera, ni na khedingje o bukja so sine len khere. Sine len doverba kaj o Jehova ka zaštitinel len hem ka poddržinel len. Adaleske, ola čhivgje o obožavanje angleder sa o javera bukja so šaj izgledinena sine lenge važna“. Adathe pišinela sine akava da: „Šaj te oven amen ispitija kola so ka sikaven sar dikhaja ko materijalna bukja. Dali ola tane amenge najvažna ili amenge považno te ova spasime soske siem verna e Jehovaske? Keda ka avel o krajo, šaj ka valjani te trpina nesave pharipa hem te našava nešto. Mora te ova spremna te kera sa so valjani (w22.01 4, pas. 7-8).

Kratko otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet, o Jehova otkringja e Mojseeske nešto bašo plo anav hem ple osobine. Ov vakergja leske: „Jehova! Jehova! Devel soj milostivo hem sočuvstvitelno, na holjanela sigate, pherdo tano verno mangipe hem čačipe, sikavela verno mangipe bute milja manušenge, prostinela greške, pogrešna postapke hem grevo“ (2. Moj. 34:6, 7). Akale but šuže lafencar o Jehova otkringja e Mojseeske jekh posebno aspekti taro plo verno mangipe. Soj tano adava? O Jehova na vakerela baši peste samo kaj isi le verno mangipe, nego kaj tano „pherdo verno mangipe“. Javera da bibliska stihija sikavena amenge kaj o Jehova tano pherdo verno mangipe. Akala lafija sekova puti spomninena pe samo bašo Jehova, nikogaš bašo manuša. Adava so o Jehova but puti vakerela baši peske kaj tano pherdo mangipe sikavela kobor i leske važno akaja osobina (w21.11 2-3, pas. 3-4).

O bračna parija šaj but te sikljoven taro apostol Petar hem leskiri romni. Otprilika šov masek dži ko jekh berš, otkeda prvo puti zapoznajngja pe e Isusea, ov valjani sine te anel jekh važno odluka. Ov astarela sine mačhe te šaj te grižinel pe ple familijake. Adaleske, keda o Isus vikingja e Petare te džal pali leste, ov valjani sine te lel ko predvid ple familijarna okolnostija (Luka 5:1-11). O Petar odlučingja te džal hem te propovedinel e Isusea. Hem verojatno e Petareskiri romni poddržingja adaja odluka. I Biblija sikavela kaj otkeda o Isus voskresningja, e Petareskiri romni nesavo vreme patujngja ple romea (1. Kor. 9:5). Sigurno, adaleske so oj sine šukar hristijansko romni, o Petar šaj sine slobodno te del sovet bašo roma hem bašo romnja (1. Pet. 3:1-7). Jasno tano kaj hem o Petar hem leskiri romni sine len doverba ko e Jehovaskoro vetuvanje kaj ov ka grižinel pe lenge ako ola čhivena o Carstvo ko prvo than ko plo životo (Mat. 6:31-34; w21.11 18, pas. 14).

O apostol Pavle mangela sine ple phralen hem but trudinela pe sine te grižinel pe lenge (Dela 20:31). Adaleske o phralja hem o phenja mangena le sine but. Ki jekh prilika o starešine taro Efes rungje keda šungje kaj nikogaš više nane te dikhen le (Dela 20:37). Amare vredna starešine isto agjaar but mangena pumare phralen hem phenjen, hem na štedinena pe keda valjani te pomožinen lenge (Fil. 2:16, 17). Ama ponekogaš e starešinen isi len nesave predizvikija. So šaj te pomožinel lenge te istrajnen ko adala predizvikija? Amare vredna starešine šaj te razmislinen bašo e Pavleskoro primer. Le na sine le nesavi posebno sila ili mudrost. O Pavle da sine nesovršeno manuš kova so ponekogaš borinela pe sine te postapinel ispravno (Rim. 7:18-20). Hem sine le nekobor problemija kolencar so valjani sine te ikljovel ko krajo. Ama o Pavle na otkažingja pe, hem ponadari da sine bahtalo. Keda o starešine džana palo e Pavleskoro primer, ola ponadari da šaj te oven bahtale džikote služinena e Jehovaske iako isi len problemija (w22.03 26, pas. 1-2).

Ki 3. Mojseeva 19:3 tano spomnimo te ikerel pe o dive bašo odmor, javere lafencar o sabat. O hristijanja avdive na valjani te ikeren pe ko Zakoni, adaleske amen na valjani te ikera o sabat. Sepak, šaj but te sikljova taro adava sar o Izraelcija ikergje o sabat hem savi korist sine len taro adava. O sabat sine vreme bašo odmor tari buti hem vreme so valjani sine te odvojnen le bašo duhovna bukja. Adaleske, adava dive o Isus džala sine ki sinagoga ki pli diz hem čitinela sine taro e Devleskoro Lafi (2. Moj. 31:12-15; Luka 4:16-18). I zapoved soj pišimi ki 3. Mojseeva 19:3, „ikeren mle dive bašo odmor“, valjani te pottikninel amen te odvojna amenge vreme taro sekojdnevna aktivnostija te šaj te ovel amen poviše vreme bašo duhovna bukja. Dali mislinea kaj valjani te kere nesave promene ko akava podračje? Ako redovno odvojnea tuke vreme bašo duhovna bukja, tegani ka ove popaše amal e Jehovaja, a adava tano but važno te šaj te ove sveto (w21.12 5, pas. 13).

Keda o Isus sine ki Phuv ov družinela pe sine različna manušencar. Ov hala sine zaedno e barvalencar hem e mokjna manušencar, ama poviše taro plo vreme koristinela sine te ovel e manušencar soj čorole hem mučime. Ov isto agjaar sine sočuvstvitelno okolencar so o javera dikhena len sine sar „grešnikija“. Nesave manuša so dikhena pe sine sar pravedna spotakninena pe sine taro e Isuseskere postapke. Ola pučle leskere učenikon: „Soske hana hem piena e danočnikoncar hem e grešnikoncar?“ A o Isus odgovoringja lenge e lafencar taro avdisutno stiho (Luka 5:29-31). But vreme angleder te avel o Mesija, o proroko o Isaija vakergja baši leste kaj o sveto nane te prifatinel le. O proroštvo vakerela sine: „Sine ponižimo hem o manuša izbeginena le sine. Iranaja sine amaro šero te na dikha leskoro muj. Sine ponižimo hem na vredinela sine amenge ništo“ (Isa. 53:3). O proroštvo vakerela kaj o Mesija ka ovel izbegimo „taro manuša“, adaleske o Evreija taro prvo veko valjani sine te očekujnen kaj o Isus ka ovel otfrlimo (w21.05 8-9, pas. 3-4).

Nesave hristijanenge taro prvo veko sine pharo te šunen nesavo sovet (Jak. 1:22). A javera sine pristrasna sprema o barvale (Jak. 2:1-3). Isto agjaar, sine nesave so našti sine te kontrolirinen pumari čhib (Jak. 3:8-10). Adale hristijanen sine len seriozna problemija, ama o Jakov na otkažingja pe lendar. Ov dengja len sovet ko jekh ljubezno ama direktno način hem ohrabrinela sine okolen so sine duhovno slaba te roden pomoš taro starešine (Jak. 5:13,14). I pouka amenge: Ov realno ama dikh pozitivno ko javera. Bute dženenge kolencar so proučinaja i Biblija šaj te ovel pharo te primeninen o biblisko sovet (Jak. 4:1-4). Šaj valjani lenge poviše vreme te šaj te čhinaven e lošna navikencar hem te razvinen o hristijanska osobine. Amen da mora hrabro te vakera lenge kote valjani te keren promene. Isto agjaar, valjani te ačhova pozitivna, te ovel amen doverba kaj o Jehova ka privlečinel e ponizna manušen ki peste hem kaj ka del len sila te keren promene ko pumaro životo (Jak. 4:10; w22.01 11, pas. 11-12).

Sa o hristijanja trudinena pe te oven milostiva sar o Jehova. Soske? Jekh pričina tani adaja so o Jehova nane te šunel okolen so na sikavena milost e javerenge. Nikoj amendar na mangela o Jehova te na šunel leskere molitve. Adaleske izbeginaja te ova but stroga hem te na sikava milost. Namesto te irana amaro dumo keda nekoj tano ki dukh, amen mora sekogaš te ova spremna te šuna keda o „čorolo ka žalinel pe“. Slično agjaar, trudinaja amen te primenina i pouka taro akala lafija: „Okova so nane milostivo sprema o javera ka sudinel pe leske bizi milost“ (Jak. 2:13). Ako ponizno priznajnaja kobor but valjani amenge milost, pobari tani i verojatnost kaj ka sikava milost. Posebno mangaja te sikava milost keda okola so grešingje kainena pe hem iranena pe ko sobranie. O bibliska primerija šaj te pomožinen amenge te sikava milost hem te izbegina te ova preterano stroga (w21.10 12, pas. 16-17).

I posledno rat taro plo životo ki Phuv, ko krajo tari pli služba, o Isus palem rodingja jekh mirno than kote so šaj sine hor te razmislinel hem te molinel pe. Ov arakhlja asavko than ki Getsemansko gradina. Ki adaja prilika o Isus vakergja ple učenikonge nešto but važno baši molitva. Keda resle ki Getsemansko gradina sine kasno rakjate, šaj nakhlja ekvaš i rat. O Isus vakergja ple apostolenge „ačhoven džangavde“, hem gelo te molinel pe (Mat. 26:37-39). Ama džikote molinela pe sine, ola zasukje. Keda dikhlja kaj sovena, o Isus palem ohrabringja len „ačhoven džangavde hem molinen tumen“ (Mat. 26:40, 41). Ov džanlja kaj sine len baro stres hem kaj sine umorna. Ov sine sočuvstvitelno hem adaleske priznajngja kaj „o telo tano slabo“, ama o Isus gelo panda duj puti te molinel pe hem keda iranela pe sine, ov arakhela sine e apostolen sar sovena namesto te molinen pe (Mat. 26:42-45; w22.01 28, pas. 10-11).