Fevruari

So značinela o avdisutno stiho? O Isus objasningja kaj akava tano jekh samopožrtvuvano mangipe kova so pottikninela e hristijanen čak te meren pumare phralenge ako tano potrebno. Ko e Devleskoro Lafi o mangipe tano posebno istaknimo. Na primer, bute manušenge akala bibliska stihija tane omilena: „O Devel tano mangipe“ (1. Jov. 4:8). „Mang tle pašutne sar korkori tut“ (Mat. 22:39). „O mangipe učharela but grevija“ (1. Pet. 4:8). „O mangipe nikogaš na čhinavgjola“ (1. Kor. 13:8). Akala hem javera stihija jasno sikavena sarinenge kobor tano važno te sikavel pe mangipe. O čačutno mangipe avela taro Jehova. Samo okola so isi len e Jehovaskoro duho hem leskoro blagoslov šaj te ovel len čačutno mangipe maškar peste (1. Jov. 4:7). Tegani na valjani te čudina amen so o Isus vakergja kaj o nesebično mangipe ka ovel o znako palo kova so ka oven pendžarde o čačutne hristijanja. Baš sar so vakergja o Isus, but džene ka pendžaren leskere sledbenikon palo mangipe so sikavena maškar peste (w23.03 27-28, pas. 5-8).

Dali valjani te ove pospremno te prostine e javerenge? Šaj te počmine agjaar so ka čitine hem hor ka razmisline bašo bibliska ličnostija kola so spremno prostinena sine e javerenge hem bašo okola so na kerena sine adava. Razmislin bašo e Isuseskoro primer. Ov spremno prostinela sine e javerenge (Luka 7:47). Isto agjaar, na koncentririnela pe sine ko lengere greške nego dikhela sine save manuša šaj sine te oven ki idnina. Ama o fariseija na sine sar o Isus, ola mislinena sine kaj „o javera na vredinena“ (Luka 18:9). Otkeda hor ka razmisline bašo akala primerija, puč tut: „So dikhava ko javera? Ko kola taro lengere osobine birinava te koncentririnav man?“ Ako pharo tuke te prostine nekaske, trudin tut te pišine so poviše šukar osobine tari adaja ličnost. Palo adava puč tut: „Sar dikhela o Isus ki leste? Dali ov bi prostinela sine leske?“ Ako keraja adava, ka menina amaro način sar dikhaja ki adaja ličnost. Ko početok šaj ka valjani but te trudina amen te šaj te prostina nekaske so povredingja amen. Ama so poviše trudinaja amen te prostina, sar ka nakhel o vreme ka ovel amenge polokho te kera adava (w22.04 23, pas. 6).

Ko lil Otkrovenie, e Devleskere dušmanja tane simbolično opišime, sar nekobor diva zverija. Na primer, isi jekh „zvero kova so ikljola taro more“ le isi le „deš šinga hem efta šere“ (Otk. 13:1). Pali leste isi panda jekh javer „zvero kova so ikljola tari phuv“. Akava zvero kerela lafi sar zmej hem „mukhela jag taro nebo“ (Otk. 13:11-13). Palo adava dikhaja jekh javer „lolo zvero“ upri koleste so bešela jekh bludnica. Akala trin zverija pretstavinena e dušmanen kola so vekoncar borinena pe protiv o Jehova hem leskoro Carstvo. Adaleske tano but važno te džana koj tane ola (Otk. 17:1, 3). Amen valjani te haljova kas pretstavinena o zverija hem i bludnica. Najšukar način sar šaj te otkrina adava tano te dozvolina i Biblija te objasninel amenge. But taro simbolija so arakhljovena ko Otkrovenie tane objasnime ko javera lila tari Biblija (w22.05 8-9, pas. 3-4).

Nesave taro e Jehovaskere sluge tane obeshrabrime soske našti te keren doborom kobor so mangena ki služba bašo Jehova, adaleske so phurile ili nasvalile. Ako ponekogaš sian obeshrabrimo taro tle ograničuvanja, puč tut: „So očekujnela mandar o Jehova“? O Jehova očekujnela te de tlo najšukar sprema tle okolnostija. Razmislin bašo akava primer: Jekh phen, kola so isi 80 berš, tani obeshrabrimi adaleske so našti te kerel doborom ki služba kobor so kerela sine keda sine la 40 berš. Oj mislinela kaj iako dela plo najšukar e Jehovaske ov nane zadovolno latar. Ama dali adava čače agjaar? Ako akaja phen dengja plo najšukar e Jehovaske keda sine la 40 berš hem ponadari da kerela adava ko 80 berš, oj ustvari nikogaš na čhinavgja te del le plo najšukar. Ako daja leske amaro najšukar, o Jehova ka ovel amendar zadovolno! (Sporedin Matej 25:20-23.) Polokhe ka ovel te ova radosna ako koncentririnaja amen ko adava so šaj te kera, namesto ko adava so našti te kera (w22.04 10, pas. 2; 11, pas. 4-6).

O 21 poglavje taro lil Otkrovenie sporedinela e 144.000 pomazanikon jekhe but šuže dizjaja koja so vikinela pe „Nevo Erusalim“. Akaja diz ikerela pe upro 12 bara kote soj pišime „o 12 anava taro 12 apostolija e Bakhreskere“ (Otk. 21:10-14; Ef. 2:20). Nijekh diz na izgledinela sine sar akaja diz. Lakiri glavno ulica sine taro čisto zlato, o 12 porte sine taro biserija, o zidija hem o temelija sine ukrasime skapocena barencar hem lakoro oblik sine sar jekh sovršeno kocka (Otk. 21:15-21). Ama, o Jovan primetinela kaj nešto falinela. Dikh so vakerela amenge o Jovan: „Ki diz na dikhljum hrami soske lakoro hrami tano o Jehova, o Semokjno Devel, hem o Bakhro. E dizjake na valjani sine ni o kham, ni i mesečina te den svetlo soske e Devleskiri slava dela la svetlo, a lakiri svetilka sine o Bakhro“ (Otk. 21:22, 23). Okola soj delo taro Nevo Erusalim ka oven uzo Jehova (Evr. 7:27; Otk. 22:3, 4; w22.05 17-18, pas. 14-15).

Iako o Jehova tano amaro Stvoriteli, Sudija hem lestar avela o zakoni, ov isto agjaar tano amaro nebesno Dad kova so mangela amen (Ps. 100:3; Isa. 33:22). Keda grešinaja leske hem palo adava čače kainaja amen, ov na samo so šaj te prostinel amenge nego isto agjaar mangela te kerel adava (Ps. 86:5). Preku o proroko Isaija o Jehova uverinela amen: „Iako tumare grevija tane sar lolo platno, ka oven parne sar iv“ (Isa. 1:18). Adaleske so siem nesovršena, sarine amen vakeraja hem keraja bukja kolencar so povredinaja e javeren (Jak. 3:2). Sepak, šaj te ova e javerencar ko šukar odnosija samo ako siem spremna te prostina (Izr. 17:9; 19:11; Mat. 18:21, 22). Keda povredinaja amen jekh jekhea bašo nesave tikne bukja o Jehova očekujnela amendar te prostina. Valjani te kera adava, soske o Jehova spremno prostinela amenge „bašo pobare bukja“ (Isa. 55:7; w22.06 8, pas. 1-2).

Iako na valjani te sporedina amen e javerencar, ka ovel amen korist ako sikljovaja taro primer e verna slugengoro. O najšukar primer kolestar so šaj te sikljova tano o Isus. Iako ov sine sovršeno, a amen siem nesovršena, sepak šaj te sikljova taro leskere šuže osobine hem postapke (1. Pet. 2:21). Keda trudinaja amen te dža palo leskoro primer najšukar so šaj ovaja pošukar sluge e Jehovaskere. Ko e Devleskoro Lafi tane spomnine but primerija taro verna murša hem džuvlja kolendar so šaj but te sikljova iako sine nesovršena. Razmislin bašo cari o David. Baši leste o Jehova vakergja „manuš sprema mlo vilo“ (Apo. 13:22). Ama o David kergja seriozna grevija. Sepak, ov tano šukar primer amenge. Soske? Adaleske so na probingja te opravdinel pe. Namesto adava ov prifatingja o strogo ukor hem iskreno kaingja pe bašo adava so kergja. Hem adaleske o Jehova prostingja leske (Ps. 51:3, 4, 10-12; w22.04 13, pas. 11-12).

I Biblija vakerela kaj o meribe tano dušmani (1. Kor. 15:25, 26). Šaj daraja keda razmislinaja bašo meribe, posebno keda amen ili nekoj taro amare mangle tano but nasvalo. Soske daraja taro meribe? Adaleske so o Jehova stvoringja amen želbaja te živina večno (Prop. 3:11). Ama i uramnoteženo dar taro meribe šaj te pomožinel amenge te arakha amaro sastipe. Oj pottikninela amen te pazina so haja, te vežbina hem keda tano potrebno te dža ko doktori hem te la iljačija hem isto agjaar te na čhiva amaro životo bizo potreba ki opasnost. O Satana džanela kaj ceninaja amaro životo. Ov vakerela kaj ka žrtvujna sa so isi amen pa čak amaro amalipe e Jehovaja samo te šaj te ačhova dživde (Jov 2:5). Ama nane le pravo! Sepak adaleske so ov tano adava so „isi le i mokj te anel dži ko meribe“, o Satana koristinela amari prirodno dar taro meribe te šaj te cida amen taro Jehova (Evr. 2:14, 15; w22.06 18, pas. 15-16).

Džikote isi zabrana šaj ka valjani te kheda amen ko potikne grupe. Adaleske akana tano najvažno te ova ko mir jekh jekhea. Borin tut protiv o Satana, a na protiv tlo phral. Nakh preku e phralengere greške ili ma adžiker but vreme te nakhel te šaj te rešine o problemi (Izr. 19:11). Ov spremno te pomožine e javerenge (Tit 3:14). Adava so o phralja hem o phenja tari grupa propovedibaske pomožingje jekhe phenjake kolake so valjangja pomoš, adava vlijajngja pozitivno upri celi grupa. Ola ule paše sar jekh familija (Ps. 133:1). But milja phralja hem phenja služinena e Jehovaske iako amare aktivnostija tane zabranime ko adala phuvja. Nesave lendar tane ko zatvor baši lengiri vera. Šaj te molina amen lenge hem lengere familienge. Isto agjaar šaj te molina amen okolenge so čhivena pumaro životo ki opasnost te šaj te pomožinen akale phralenge hem phenjenge ko duhovno hem ko fizičko pogled hem te braninen len ko sudo (Kol. 4:3, 18). Nikogaš te na bistra kaj amare molitve šaj te pomožinen sa akale phralenge hem phenjenge! (2. Sol. 3:1, 2; 1. Tim. 2:1, 2; w22.12 26-27, pas. 15-16).

O čhave but puti kerena baš adava so kerena lengere roditelija. Džangjola pe, nijekh roditeli nane sovršeno (Rim. 3:23). Ama o mudra roditelija dena pestar sa te oven šukar primer pumare čhavenge. Jekh dad vakergja: „Ola tane sar sungjerija kola so upinena sa“. Ov ponadari vakerela: „Ola odma ka vakeren amenge keda amen na keraja o bukja kola so sikavaja len te keren“. Znači, ako mangaja amare čhave te mangen e Jehova, tegani valjani te dikhel pe kaj amen but mangaja e Jehova. Isi but načinija sar o roditelija šaj te sikaven pumare čhaven te mangen e Jehova. O Endru, jekh phral kole so isi le 17 berš vakergja: „Me roditelija sekogaš sikavena mange sine kobor tano važno te molinav man. Mo dad sekoja rat molinela pe sine mancar, iako me angleder više molinava man sine korkori. Akana nane mange pharo te molinav man hem te dikhav e Jehova sar Dad kova so but mangela man“. Tumen o roditelija, ma bistren kaj tumaro mangipe bašo Jehova šaj but te vlijajnel upro tumare čhave (w22.05 28, pas. 7-8).

Te šaj te ova spremna te krstina amen, jekh taro prva bukja so mora te kera len tano taro vilo te kaina amen bašo amare grevija (Apo. 2:37, 38). Ako čače kainaja amen, tegani čače šaj te kera promene. Dali čhinavgjan te kere o bukja so na mangela o Jehova sar soj te živinel pe nemoralno, te pušinel pe ili te koristinel pe vulgarna lafija? (1. Kor. 6:9, 10; 2. Kor. 7:1; Ef. 4:29). Prodolžin te trudine tut te kere promene. Ker lafi okolea so proučinela tuja ili rode pomoš hem vodstvo taro starešine. Ako sian terno hem živinea tle roditelencar, rode lendar pomoš te šaj te čhinave e lošna navikencar kola so šaj sprečinena tut te krstine tut. Isto agjaar važno tano te ovel tut šukar duhovno rutina. Ko adava tano vklučimo te ove prisutno ko sostanokija hem te učestvujne ki lende (Evr. 10:24, 25). Ako dobingjan i prednost te dža ki služba, tegani ker adava redovno (w23.03 10-11, pas. 14-16).

Ki 1. Mojseeva 3:14, 15 tane spomnime o „sap“, hem o „potomstvo“ e sapeskoro. Jekh doslovno sap našti sine te haljovel so vakergja o Jehova ki Edensko gradina. Znači o Jehova sigurno vakergja adaja osuda nekaske so šaj sine te haljovel adava. Kaske? Taro Otkrovenie 12:9 jasno dikhaja koj tano o sap. Adathe amenge otkrimo kaj o „najpurano sap“ tano o Satana o Beng. Ponekogaš i Biblija koristinela o lafi potomstvo ki simbolično smisla te šaj te opišinel okolen so razmislinena hem postapinena sar pumaro simbolično dad. Znači ko potomstvo e sapeskoro tane vklučime duhovna suštestvija hem o manuša kola so slično sar o Satana protivinena pe e Jehovaske hem leskere narodoske. Adala tane o angelija so mukle pli zadača ko nebo ko e Noeskere dive hem sa o lošna manuša kola so ponašinena pe sar pumaro dad o Beng (1. Moj. 6:1, 2; Jovan 8:44; 1. Jov. 5:19; Juda 6; w22.07 14-15, pas. 4-5).

O apostol Pavle but mangela sine ple phralen. Adaleske so doživingja but pharipa ov šaj sine te sikavel sočuvstvo e phralenge keda sine len nevolje. Jekh puti e Pavle na sine le više pare hem adaleske valjangja te arakhel buti te šaj te izdržinel pes hem okolen so sine lea (Apo. 20:34). Adaleske so džanela sine te kerel šatorija, keda alo ko Korint počmingja te kerel buti e Akilaja hem e Priskilaja kola so isto agjaar kerena sine šatorija. Ama „sekova sabat“ ov propovedinela sine e Evreenge hem e Grkonge. Keda ale o Sila hem o Timotej „o Pavle celosno posvetingja pe te propovedinel o Lafi“ (Apo. 18:2-5). Ov nikogaš na bistergja soj leske najvažno ko životo, te služinel e Jehovaske. Adaleske so o Pavle sine šukar primer hem ki buti hem ki služba, ov šaj sine te ohrabrinel ple phralen hem phenjen. Ov vakergja lenge te na dozvolinen bašo problemija hem bašo materijalna griže pumare familijake te bistren „adava soj tano najvažno“, javere lafencar, te keren sa adava soj povrzimo e Jehovaskere obožavibaja (w22.08 20, pas. 3).

E Devleskiri volja avdive tani o šukar haberi bašo Carstvo te propovedinel pe ki celo phuv (1. Tim. 2:3, 4). Akaja zadača avela taro Jehova hem adaleske soj tani but važno, ov biringja ple mangle Čhave te vodinel la. Šaj te ova sigurna kaj adaleske so o Isus vodinela amen, o propovedibe ka ovel završimo baš sar so mangela o Jehova, angleder te avel o krajo (Mat. 24:14). Kotar džanaja adava? Kratko angleder te džal ko nebo, o Isus kergja lafi nesavencar taro ple verna učenikija ki jekh planina ki Galileja. Ov vakergja lenge: „Dendi mange celo vlast hem ko nebo hem ki phuv“. Primetin so vakerela odma palo akava: „Adaleske džan hem keren učenikija taro manuša taro sa o narodija“ (Mat. 28:18, 19). Znači maškar o javera bukja, e Isuseske isto agjaar sine dendi i vlast te vodinel i propovedničko aktivnost. Hem preku e Isuseskoro vodstvo o propovedibe ka prodolžinel dži ko amaro da vreme (w22.07 8, pas. 1, 3; 9, pas. 4).

O pravedna, okola so kergje šukaripe, ka dobinen voskresenie živibaske soske lengere anava tane više pišime ko lil e životoskoro. Akava značinela kaj hem okola so kergje šukaripe taro Jovan 5:29 hem okola soj pravedna taro Apostolija 24:15 tane i isto grupa so ka voskresninen. Točno tano kaj sprema Rimjanja 6:7 keda nekoj ka merel leskere grevija brišinena pe, ama šukar tano te džana kaj leskiri verno služba na brišinela pe. Znači o anava e pravednikongere ponadari da tane ko lil e životoskoro (Evr. 6:10). Ama džangjola pe, o pravedna so ka voskresninen isto agjaar ka valjani te ačhoven verna te šaj lengere anava te ačhoven ko lil e životoskoro (w22.09 18, pas. 13, 15).

O proroko o Daniel tano but šukar primer baši doverlivost. Iako sine robo ko Vavilon, ov but sigate ulo pendžardo sar manuš koleske so šaj sine te verujnel pe. E manušen sine len panda poviše doverba ki leste keda o Jehova pomožingja leske te objasninel o sune e Vavilonsko careske, e Navuhodonosoreske (Dan. 4:20-22, 25). Palo nesave berša, o Daniel palem sikavgja kaj tano doverlivo agjaar so jasno objasningja so značinela i poraka koja so sine ko zido ko Vavilon (Dan. 5:5, 25-29). Pokasno, isto agjaar o Medijco o Darij hem leskere upravitelija primetingje kaj e Daniele isi le „posebno duho“. Ola halile kaj o Daniel tano „doverlivo hem ki leskiri buti našti te arakhel pe nisavi maana, a ni nešto soj nečesno“ (Dan.6:3, 4). Šukar tano te puča amen: Dali sium pendžardo sar manuš tari doverba? Amen anaja falba e Jehovaske keda siem dostojna baši doverba (w22.09 8-9, pas. 2-4).

Isi amen korist keda ikeraja amen ko e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno. Soske? Zamislin tuke so ka slučinel pe ako sekoja diz ki jekh phuv korkori odlučinela save soobrakjajna znakija ka čhivel. Adava bi ovela sine haos. Hem ako o doktorija ili o medicinska sestre na ikerena pe ko standardija keda lečinena, nesave pacientija šaj te meren. Znači adava so isi standardija bašo nesave bukja zaštitinela amen. Slično, e Devleskere merilija bašo ispravno hem pogrešno zaštitinena amen. O Jehova nagradinela okolen so trudinena pe te živinen sprema leskere merilija. Ov vetinela: „O pravedna manuša ka nasledinen i phuv hem ka živinen večno ki late“ (Ps. 37:29). Šaj li te zamisline tuke kobor složna, ko mir hem radosna ka oven o manuša keda sarine ka živinen sprema e Jehovaskere merilija? O Jehova mangela te ovel amen asavko životo. Akava sikavela kaj sarine amen isi amen šukar pričine te manga i pravednost (w22.08 27-28, pas. 6-8).

Keda slučinela pe amenge nešto so voznemirinela amen, amari vernost sprema o Jehova hem leskiri organizacija šaj te ovel čhivdi ko ispit. Sar šaj te nakha preku asavke predizvikija? Valjani te razmislina trezveno hem te ova džangavde, te ačhova „cvrsta ki vera“. Razmislinaja trezveno keda ačhovaja smirime, keda jasno razmislinaja hem keda trudinaja amen te dikha ko bukja sar o Jehova so dikhela. Ako keraja adava, tegani amare čuvstvija nane te vlijajnen upro amaro razmisluvanje. Šaj osetinaja amen povredime taro nesavo phral ili phen, nekoj so isi le odgovornost ili nesavo starešina. Verojatno e phrale na sine le namera te povredinel tut (Rim. 3:23; Jak. 3:2). Sepak, leskiri postapka šaj nerviringja tut. Šaj čak pučljan tut: „Ako nesavo phral postapinela agjaar, dali čače akaja tani e Jehovaskiri organizacija“? Baš agjaar mangela o Satana te razmislina (2. Kor. 2:11). Asavko razmisluvanje šaj te cidel amen taro Jehova hem leskiri organizacija. Adaleske, valjani te pazina ma te ikera holi (w22.11 20, pas. 1, 3; 21, pas. 4).

O Jehova dengja amen jekh but šuži nadež bašo večno životo. Nesaven isi len nadež kaj ka živinen sar besmrtna duhovna ličnostija ko nebo (1. Kor. 15:50, 53). Ama poviše džene amendar isi amen nadež kaj ka živina večno ki phuv kote so ka ova radosna hem saste (Otk. 21:3, 4). Bizi razlika dali nadinaja amen te živina ko nebo ili ki phuv, amari nadež amenge tani but skapoceno. Amen siem sigurna kaj amari nadež baši idnina ka ispolninel pe soske o Jehova dengja la amenge (Rim. 15:13). Džanaja so vetingja amenge hem isto agjaar džanaja kaj ov sekogaš ačhola ko plo lafi (4. Moj. 23:19). Uverime siem kaj e Jehova isi le hem i želba hem i mokj te kerel sa so vetingja. Amaro nebesno Dad mangela amen hem ov mangela te verujna leske. Keda isi amen cvrsto nadež ko Jehova ka šaj te izdržina nevolje hem te ova hrabra hem radosna bizi razlika so ka slučinel pe amenge (w22.10 24, pas. 1-3).

Adaleske so ola odbingje te šunen, o Isaija prorokujngja kaj o Jehova ka dozvolinel te doživinen nevolja (Isa. 30:5, 17; Erem. 25:8-11). Hem baš adava slučingja pe keda o Vaviloncija lele len sar robija. Ama nesave taro adala Evreija sine verna hem o Isaija lenge vakergja kaj o Jehova ka dozvolinel lenge palem te iranen pe ko Erusalim (Isa. 30:18, 19). Baš adava slučingja pe, o Jehova oslobodingja len taro Vavilon. Ama nakhle but berša angleder te kerel adava. O lafija „o Jehova strplivo ka adžikerel te kerel tumenge šukaripe“ sikavena kaj ka nakhel nesavo vreme angleder o verna te oven oslobodime. Ustvari, o Izraelcija sine 70 berš ko Vavilon hem palo adava nesave lendar irangje pe ko Erusalim (Isa. 10:21; Erem. 29:10). Otkeda irangje pe ki pli phuv čhinavgje te roven tari žal hem počmingje te roven tari radost (w22.11 9, pas. 4).

Avdive ko but phuvja amare phralja hem phenja nakhena taro isto so nakhle o apostolija ko prvo veko keda sine progonime. O sudie taro evrejsko sudo but puti „naredingje lenge te na keren više lafi ko e Isuseskoro anav“ (Apo. 4:18-20; 5:27, 28, 40). Ama ola sine svesna kaj nekoj so isi le pobaro avtoriteti zapovedingja lenge te propovedinen e manušenge hem te den temelno svedoštvo bašo Hristos (Apo. 10:42). Adaleske o Petar hem o Jovan hrabro vakergje kaj poviše ka šunen e Devle namesto e sudien hem isto agjaar vakergje kaj nane te čhinaven te keren lafi bašo Isus (Apo. 5:29). Otkeda o apostolija sine marde baši pumari besprekornost „ola gele peske taro Sudsko sovet hem sine radosna so sine dostojna te oven ladžakerde bašo [e Isuseskoro] anav“ hem prodolžingje te propovedinen! (Apo. 5:41, 42; w22.10 12-13, pas. 2-4).

Džangjola pe, te šaj te sikljova bašo Jehova valjani te počmina e ednostavna bukjencar. Ko plo pismo dži ko Evreija, o apostol Pavle bašo ednostavna sikljojba vakergja kaj tane „osnovna bukja“. Ov na manglja te vakerel kaj o „osnovna sikljojba“ nane važna, namesto adava sporedingja len thudea kova so hraninela jekhe bebe (Evr. 5:12; 6:1). Ama, isto agjaar pottikningja sa e hristijanen te napredujnen hem te sikljoven o pohor čačipa taro e Devleskoro Lafi. Dali barili tli želba bašo pohor bibliska čačipa? Dali mangea ponadari da te napredujne hem te sikljove bašo Jehova hem baši leskiri namera? Sepak, bute dženenge tano pharo te proučinen. Sar tano tuja? Dali ki škola sian sine šukar učeniko? Dali uživinea sine te učine, ili mislinea kaj na ovela tut čitibaske lila? Ako oja, tegani na sian korkori o Jehova šaj te pomožinel tut. Ov tano sovršeno hem o Najšukar Učiteli so postojnela (w23.03 9-10, pas. 8-10).

Ako siem krotka tegani ka dozvolina e Devleskoro Lafi te mukhel koreno ko amaro vilo. O bibliska pouke baši milost, sočuvstvo hem mangipe šaj te oblikujnen amen samo ako izbeginaja o kritizersko ili o gordo stavi. O način sar ponašinaja amen e javerencar šaj te sikavel dali dozvolinaja e Devleskoro Lafi te oblikujnel amen. O fariseija na dozvolingje e Devleskoro Lafi te vlijajnel upri lende hem adaleske ola sudingje „okolen so na kergje nisavi greška“ (Mat. 12:7). Slično, sar dikhaja ko javera hem sar ponašinaja amen lencar otkrinela dali dozvolinaja e Devleskoro Lafi te oblikujnel amen. Na primer, dali obično spomninaja e javerengere šukar bukja ili poviše keraja lafi bašo lengere maane? Dali siem milostiva hem spremno prostinaja ili kritikujnaja e javeren hem ikeraja lencar holi? O odgovorija ko akala pučiba šaj te otkrinen amenge dali dozvolinaja adava so čitinaja te oblikujnel amare misle, čuvstvija hem postapke (1. Tim. 4:12, 15; Evr. 4:12; w23.02 12, pas. 13-14).

Te dikha o primer e Josifeskoro tari Arimateja. Ov sine but poštujmo taro Evreija. Ama iako sine členi ko Sinedrium, o Evrejsko sudsko sovet, sepak džikote o Isus kerela sine pli služba ki phuv o Josif na sikavgja hrabrost. O Jovan vakergja kaj „ov sine e Isuseskoro učeniko, ama garavela sine adava soske darala sine taro Evreija“ (Jovan 19:38). Iako o Josif mangela sine te šunel o haberi bašo Carstvo, sepak ov garavela sine e javerendar kaj sine le vera ko Isus. Ov najverojatno darala sine kaj o manuša nane više te poštujnen le ako doznajnena kaj tano e Isuseskoro učeniko. Bizi razlika so sine i pričina, i Biblija vakerela amenge kaj otkeda o Isus mulo o Josif konečno „khedingja hrabrost, gelo ko Pilat hem rodingja e Isuseskoro telo“ (Mar. 15:42, 43). O Josif na garavgja više kaj tano e Isuseskoro učeniko. Dali šaj te haljove e Josifeskiri dar taro manuša? (w23.01 30, pas. 13-14).

I carica tari Sava šungja bašo mir hem barvalipe so sine e Izraelcon keda o Solomon sine cari. Oj patujngja taro dur than dži ko Erusalim te šaj te dikhel adava so šungja (1. Car. 10:1). Otkeda dikhlja e Solomoneskoro carstvo, oj vakergja o lafija taro avdisutno stiho. Ama o uslovija so sine e Izraelcon teli e Solomoneskiri vlast sine samo jekh tikno primer bašo adava so o Jehova ka kerel e manušenge keda leskoro Čhavo o Isus ka vladinel. O Isus tano ko sekova pogled pošukar taro Solomon. O Solomon sine nesovršeno manuš so kergja bare grevija kola so angje bare problemija e Devleskere narodoske. A o Isus tano sovršeno vladeteli kova so nikogaš na grešingja (Luka 1:32; Evr. 4:14, 15). Ov dokažingja kaj nikogaš nane te grešinel ili te kerel nešto kolea so ka anel šteta ple verno narodoske. Ov tano o najšukar cari so šaj te ovel amen (w22.12 11, pas. 9-10).

So valjani te kera ako ko than kote so živinaja širinela pe zarazno nasvalipe? Valjani te ova poslušna ko upatstvija so dobinaja len taro vlastija, sar soj redovno te thova amare vasta, te ikera distanca, te phirava maska hem te ova ko karantin. Amari poslušnost ko akala bukja sikavela kobor ceninaja o životo. Ponekogaš džikote trajnela nesavi vonredno situacija šaj ka šuna bukja kola so nane točna taro amare amala, komšie ili vestija. Namesto te verujna ko „sekova lafi“ so šunaja le, valjani te šuna o najtočna informacie so avena taro vlastija hem doktorija (Izr. 14:15). O Vodečko telo hem i podružnica trudinena pe te šaj te doznajnen o najtočna informacie angleder te den upatstvija bašo sostanokija hem baši služba. Keda siem poslušna ko upatstvija zaštitinaja korkori amen hem e javeren. Adava isto agjaar šaj te pomožinel e manušenge te ovel len šukar mislenje bašo e Jehovaskere svedokija (1. Pet. 2:12; w23.02 23, pas. 11-12).

Keda o Izraelcija khuvgje ki Vetimi phuv, ola na ačhile zaedno ko jekh than nego počmingje te živinen ko različna thana. O Izraelcija so živinena sine ko jekh delo tari Vetimi phuv šaj sine lokhe te bistren te grižinen pe e javere Izraelconge so živinena sine ko javer delo tari adaja phuv. Ama o Jehova vakergja lenge te kheden pe zaedno nekobor puti ko berš te šaj te šunen sar leskoro Lafi tano čitimo hem objasnimo (5. Moj. 31:10-12; Neem. 8:2, 8, 18). Zamislin sar osetingja pe jekh Izraelco keda reslja ko Erusalim hem šaj dikhlja milionja Izraelcon taro sekova delo tari Vetimi phuv. Ko akava način o Jehova pomožingja lenge te ačhoven ko jekhipe. Pokasno, ko hristijansko sobranie sine murša hem džuvlja so kerena sine lafi ko različna čhibja. Nesave lendar sine poznata, a javera na. Nesave lendar sine barvale, a nesave čorole. Ama ola zaedno obožavinena sine e Devle. Okola so ule vernikija šaj sine te haljoven e Devleskoro Lafi samo ako khedena pe sine e javerencar hem ako o javera pomožinena sine lenge (Apo. 2:42; 8:30, 31; w23.02 3, pas. 7).

O Jehova vetinela kaj okola so šunena le ka dobinen „večno životo“ (Rim. 6:23). Keda razmislinaja bašo adava so dela amen o Jehova amaro mangipe sprema leste bajrola poviše. Razmislin samo, amaro nebesno Dad doborom but mangela amen so dela amen večno životo te šaj te na odvojna amen lestar. E Devleskoro vetuvanje bašo večno životo pomožinela amen te istrajna ko nevolje. Čak keda amare dušmanja zakaninena pe amenge kaj ka mudaren amen, nane te čhinava te služina e Jehovaske. Soske? Adaleske so džanaja kaj ako ačhovaja verna e Jehovaske dži ko amaro meribe, ov ka voskresninel amen hem ka del amen i nadež kaj nikogaš nane te mera (Jovan 5:28, 29; 1. Kor. 15:55-58; Evr. 2:15). Amen džanaja kaj o Jehova šaj te del amen večno životo soske lestar avela o životo hem ov živinela zasekogaš (Ps. 36:9). I Biblija dokažinela kaj o Jehova otsekogaš postojngja hem sekogaš ka postojnel (Ps. 90:2; 102:12, 24, 27; w22.12 2, pas. 1-3).

Sar e Jehovaskoro narodo, amen na siem iznenadime keda isi amen nevolje. Svesna siem bašo adava so vakerela i Biblija: „Valjani te nakha taro but pharipa, te šaj te khuva ko e Devleskoro Carstvo“ (Apo. 14:22). Isto agjaar, džanaja kaj nesave taro amare problemija nane celosno te rešinen pe sa džikote na živinaja ko e Devleskoro nevo sveto kote so „meribe nane te ovel više, ni žalibe, ni rojbe, ni dukha“ (Otk. 21:4). O Jehova dozvolinela te slučinen pe amenge nevolje. Ama ov pomožinela amenge te istrajna. Primetin so vakergja o apostol Pavle e hristijanenge taro Rim. Ko početok spomningja nesave nevolje so doživingja len ov hem leskere phralja. Palo adava pišingja: „Ko sa akava pobedinaja preku okova so manglja amen“ (Rim. 8:36, 37). Akava značinela kaj o Jehova šaj te kerel amen uspešna čak džikote trajnela nesavo problemi (w23.01 14, pas. 1-2).