Sar te ačhove radosno džikote grižinea tut tle pašutneske

1-2. Sar dikhela o Jehova ko okola so grižinena pe ple pašutneske? (Izreki 19:17; dikh hem o slike.)

JEKH PHRAL tari Koreja, kova so vikinela pe Džin Jol, vakerela: „Me hem mi romni siem ko brako poviše taro 32 berš. Ko posledna pandž berš celo vreme grižinava man lake. La isi la Parkinsonovo nasvalipe hem but lake pharo te dvižinel pe. Mangava hem ceninava me romnja hem nane mange pharo te grižinav man lake. Sekoja rat, oj sovela ko bolničko kreveti khere. Me pašljovava uzi late hem astaraja amen taro vas džikote sovaja“.

² Dali grižinea tut nekaske kas so mangea, na primer tle roditeleske, bračno partnereske, čhaveske ili amaleske? Ako oja, verojatno ceninea akaja posebno prilika so isi tut te šaj te pomožine leske ko asavko način. Adalea so grižinea tut tle pašutneske, sikavea kaj mangea e Jehova (1. Tim. 5:4, 8; Jak. 1:27). Sepak, tut isi tut pharipa kola so o javera but puti na dikhena len. Ponekogaš, šaj čak mislinea kaj samo tu sian adava so cidea muke. Šaj trudinea tut te asa anglo javera, ama keda sian korkori našti te na rove (Ps. 6:6). Iako šaj o javera nane svesna taro so nakhea, o Jehova sekogaš džanela hem haljovela sar osetinea tut. (Sporedin 2. Mojseeva 3:7.) Tle asva hem žrtve tane skapocena leske (Ps. 56:8; 126:5). Ov dikhela sa adava so kerea te šaj te pomožine tle pašutneske. E Jehovaske adava tano sar te phene dužinela tuke nešto hem vetinela kaj ka iranel tuke. (Čitin Izreki 19:17.)

3. Save pharipa šaj sine e Avraame hem e Sara džikote grižinena pe sine bašo Tara?

³ Ki Biblija isi but izveštaija bašo murša hem džuvlja kola so grižingje pe ple pašutneske. Te dikha o primer e Avraameskoro hem e Sarakoro. Keda gele peske taro Ur, lengere dade e Tara sine le okolu 200 berš. Ama, ov da gelo lencar. Ola patujngje okolu 960 kilometrija dži ko Haran (1. Moj. 11:31, 32). Džangjola pe kaj o Avraam hem i Sara mangena sine e Tara, ama sigurno na sine lenge lokho te grižinen pe baši leste, posebno džikote patujnena sine. Ola, verojatno, patujnena sine kamilencar ili herencar hem adava šaj kerela sine popharo e Taraske kova so sine phuro. Verojatno, ponekogaš o Avraam hem i Sara osetinena pe sine but umorna, a čak šaj na sine len sila. Bizi razlika sar sine, o Jehova sigurno dengja len i sila so valjangja lenge. Isto sar so poddržingja e Avraame hem e Sara, o Jehova tute da ka poddržinel tut hem ka del tut sila (Ps. 55:22).

4. So ka dikha ki akaja statija?

⁴ I radost šaj te pomožinel tuke te istrajne džikote grižinea tut nekaske (Izr. 15:13). Jekh radosno manuš šaj te ačhol srekjno iako leskere okolnostija nane baš najšukar (Jak. 1:2, 3). Sar šaj te ovel tut asavki radost? Jekh način tano agjaar so ka moline tut e Jehovaske hem ka rode lestar te pomožinel tut te na našave tlo pozitivno stavi. Ki akaja statija ka dikha panda nekobor bukja kola so šaj te pomožinen okolenge so grižinena pe ple pašutneske te ačhoven radosna. A ka dikha hem sar šaj o javera te pomožinen len. Prvo, te dikha soske valjani okola so grižinena pe e javerenge te arakhen pli radost hem kola bukja šaj te len lengiri radost.

SAR ADAVA SO GRIŽINEA TUT TLE PAŠUTNESKE ŠAJ TLE VLIJAJNEL UPRI TLI RADOST

5. Soske valjani okola so grižinena pe ple pašutneske te arakhen pumari radost?

⁵ Ako okova so grižinela pe nekaske našavela pli radost, lokheste šaj te umorinel pe (Izr. 24:10). A ako umorinela pe, šaj te na ovel baš ljubezno hem ka našti te pomožinel kobor so bi mangela. So šaj te lel i radost okolengiri so grižinena pe ple pašutneske?

6. Soske nesave so grižinena pe nekaske šaj te na ovel len sila bašo ništo javer?

⁶ Okola so grižinena pe nekaske, šaj te na ovel len sila bašo ništo javer. Jekh phen koja so vikinela pe Lija, vakerela: „Te grižine tut nekaske, nane ič lokho. Čak keda isi man but sila ko početok taro dive, sepak ko krajo taro dive sium but umorno hem but puti osetinava kaj poviše nane man sila bašo ništo. Ponekogaš, čak nane man ni sila te odgovorina ki poraka“. Javera palem, našti dovolno te soven ili te odmorinen pe, nešto so but valjani lenge. Jekh phen koja so vikinela pe Ines, vakerela: „Na sovava dovolno. But puti, uštava rakjate ko sekola duj saatija te šaj te grižinav man me sasake. Ni me, ni mo rom beršencar na siem sine ko odmor“. Nesave so grižinena pe nekaske mora te odbinen keda nekoj vikinela len te družinen pe, pa čak o teokratska zadače adaleske so lengere pašutneske celo vreme valjani nekoj te grižinel pe leske. Adaleske, ola šaj te osetinen pe korkori hem te oven razočarime adaleske so našti te keren o bukja so bi mangena te keren.

7. Soske nesave so grižinena ple pašutneske osetinena pe kriva ili tažna?

⁷ Okola so grižinena pe nekaske šaj te osetinen pe kriva ili tažna. Jekh phen koja so vikinela pe Džesika, vakerela: „But puti mislinava kaj valjani te kerav nešto poviše te šaj te pomožinav me dadeske. Ama keda odvojnava vreme mange, osetinava man krivo hem mislinava kaj sium sebično“. Nesave manuša so grižinena pe ple pašutneske, osetinena pe kriva adaleske so ponekogaš but voznemirinela len i situacija kolate so arakhljovena. Javeren, mučinela len i misla kaj na kerena dovolno te šaj te pomožinen ple pašutnenge. Javera palem, osetinena pe kriva adaleske so ki holi vakergje nešto kolea so povredingje okole kaske so pomožinena (Jak. 3:2). Nesave tane tažna keda dikhena kaj i situacija okoleskiri kaske so grižinena pe ovela sa pološno. Jekh phen koja so vikinela pe Barbara, vakerela: „Jekh taro najphare bukja mange keda dikhava sar mlo pašutno taro dive ko dive sa poviše preperela“.

8. Sar nesave osetingje pe keda o javera sikavgje lenge cenenje baši lengiri pomoš?

⁸ Nesave so grižinena pe nekaske šaj mislinena kaj nane cenime. Soske? Adaleske so retko nekoj vakerela lenge „fala“ ili falinela len adaleske so but trudinena pe hem bašo žrtve so kerena. Adava so ka vakera samo nekobor lafija kolencar so ka sikava blagodarnost, šaj but te značinel nekaske (1. Sol. 5:18). Jekh phen koja so vikinela pe Melisa, vakerela: „Ponekogaš, rovava adaleske so sium but umorno hem obeshrabrimi. Ama, keda okola kaske so grižinava man ka vakeren mange: ’Fala bašo sa so kerea mange‘, osetinava man but pošukar. Asavke lafija pomožinena mange o tajsutnoto dive te uštav neve silencar hem te mangav palem te grižinav man lenge“. Jekh phral so vikinela pe Amadu objasninela sar vlijajnena upri leste asavke lafija. Ov hem leskiri romni grižinena pe pumare tikne unukake koja so živinela lencar hem kola so isi la epilepsija. Ov vakerela: „Iako oj šaj na haljovela celosno kobor but žrtve keraja te šaj te grižina amen lake, mlo vilo tano radosno keda oj sikavela amenge cenenje ili probinela te pišinel o lafija ’Mangava tut‘”.

SAR TE AČHOVE RADOSNO

9. Sar šaj nekoj so grižinela pe ple pašutneske te ovel skromno?

⁹ Ov skromno (Izr. 11:2). Sarinen amen isi amen ograničimo vreme hem sila. Adaleske, ka valjani te čhive tuke granice bašo adava so šaj hem so našti te kere hem ponekogaš ka valjani te vakere „na“. Hem adava nane pogrešno. Adava sikavela kaj sian skromno. Ako o javera nudinena pe te pomožinen tuke, ma odbin len. Jekh phral kova so vikinela pe Džej, vakerela: „Našti sa te kera taro jekh puti. Adava so ka haljove kola tane tle granice hem nane te dža preku lende, ka pomožinel tuke te na našave tli radost“.

10. Soske tano važno okova so grižinela pe nekaske te sikavel kaj haljovela le? (Izreki 19:11).

¹⁰ Sikav kaj haljovea e javeren. (Čitin Izreki 19:11.) Ako haljovea e javeren, poverojatno tano kaj ka ačhove smirimo keda nekoj ka provocirinel tut. Okova so haljovela e javeren, trudinela pe te haljovel soske nekoj postapinela ko nesavo način. Džangjola pe, nesave hronična nasvalipa šaj te anen dži ko adava jekh manuš te kerel nešto bizo te razmislinel (Prop. 7:7). Na primer, nekoj soj obično ljubezno hem razmislinela angleder te vakerel nešto, šaj te počminel te rasprajnel pe. Ili, šaj te očekujnel previše taro javera, te žalinel pe ili te kerel te mislinen o javera kaj tano pharo te ugodinel pe leske. Ako pomožinea nekaske so isi le seriozno nasvalipe, šaj te pomožinel tuke adava so ka doznajne nešto poviše bašo leskoro nasvalipe. Kobor poviše haljovea o nasvalipe, poverojatno tano kaj ka haljove kaj upro leskoro ponašibe vlijajnela leskoro nasvalipe, ama adava na sikavela savo manuš tano (Izr. 14:29).

11. Bašo kola važna bukja valjani te odvojnen peske vreme sekova dive okola so grižinena pe nekaske? (Psalm 132:4, 5).

¹¹ Odvojn tuke vreme te kere pozoralo tlo amalipe e Jehovaja. Ponekogaš, ka valjani te čhive nesave bukja ko dujto than te šaj te ovel tut vreme bašo adava „soj tano najvažno“ (Fil. 1:10). Jekh taro najvažna bukja tano te kere pozoralo tlo amalipe e Jehovaja. E careske e Davideske najvažno sine te obožavinel e Jehova. (Čitin Psalm 132:4, 5.) Slično sar leste, važno tano sekova dive te odvojne tuke vreme te čitine i Biblija hem te moline tut. Jekh phen koja so vikinela pe Ilajša, vakerela: „Uspejnava te na našavav mli radost agjaar so molinava man hem hor razmislinava bašo utešna psalmija. I molitva mange sar šelo spasibaske. Ko dive but puti molinava man e Jehovaske te ačhovav smirimi“.

12. Soske okola so grižinena pe nekaske valjani te odvojnen peske vreme te grižinen pe bašo pumaro sastipe?

¹² Odvojn tuke vreme te šaj te grižine tut bašo tlo fizičko sastipe. E manušenge soj zafatime, maškar kolende soj hem okola so grižinena pe nekaske, šaj te ovel pharo te hraninen pe zdravo soske nane len but vreme te pazarinen svežo hajbe hem te gotvinen zdravo. O zdravo hajbe hem o redovno vežbibe tane važna bašo tlo fizičko hem emocionalno sastipe. Adaleske, trudin tut šukar te koristine tlo ograničimo vreme so isi tut agjaar so ka ha zdravo hem redovno ka vežbine (Ef. 5:15, 16). Isto agjaar, trudin tut te sove dovolno (Prop. 4:6). O istražuvanja sikavena kaj o sojba pomožinela te obnovinel pe i godi. Ki jekh medicinsko statija pišinela kaj ako sovaja dovolno šaj te namalinel pe i anksioznost hem te pomožinel amenge polokheste te ikljova ko krajo e stresea. Osven adava, valjani te odvojne tuke vreme hem baši rekreacija (Prop. 8:15). Jekh phen koja so grižinela pe nekaske vakerela so pomožinela lake te ačhovel radosno. Oj vakerela: „Keda šužo o vreme, mangava te ikljovav avrijal hem te uživinav ko kham. Isto agjaar, barem jekh puti ko masek, planirinava te kerav nešto interesno nesave amalinkaja“.

13. Soske o asajbe tano šukar? (Izreki 17:22).

¹³ Ma bistre te asa. (Čitin Izreki 17:22; Prop. 3:1, 4.) O asajbe tano šukar bašo tlo fizičko hem emocionalno sastipe. Keda grižinea tut nekaske, retko tano o bukja te ikljon agjaar sar so planiringjan. Ama, ako šaj ma našav tli smisla bašo humor ko phare situacie soske agjaar verojatno ka ovel tuke polokho te ikljove ko krajo lencar. Hem adava so ka asan zaedno adalea kaske so grižinea tut, ka kerel tumen panda popaše.

14. Sar šaj te pomožinel tuke adava so ka kere lafi nesave amalea kaste so isi tut doverba?

¹⁴ Ker lafi nesave amalea kaste so isi tut doverba. Iako kerea sa so šaj te ačhove radosno, sepak, ponekogaš ka osetine tut preoptovarimo. Ko adala momentija, šaj te pomožinel tut adava so ka vakere sar osetinea tut nesave šukar amaleske — nekoj so nane te osudinel tut ili nane te kerel te osetine tut lošno bašo adava so vakergjan (Izr. 17:17). Adava so ka šunel tut hem ka vakerel tuke nešto ohrabruvačko, šaj te ovel baš adava so valjani tuke te šaj te ačhove radosno (Izr. 12:25).

15. Sar adava so ka razmisline baši tli nadež ka anel tuke radost?

¹⁵ Zamislin tuke tlo životo adalea kaske so grižinea tut, ko raj. Ma bistre kaj adava so grižinea tut nekaske tano samo momentalno hem adava nane nešto so e Jehova sine le namera o manuša te keren (2. Kor. 4:16-18). O „čačutno životo“ henes avela (1. Tim. 6:19). Verojatno ka osetine bari radost ako kerea lafi tle pašutnea bašo adava so ka keren zaedno ko raj (Isa. 33:24; 65:21). Jekh phen koja so vikinela pe Heder, vakerela: „But puti vakerava okolenge kaske so grižinava man kaj panda hari ka siva zaedno, ka prasta hem ka vozina točako. Ka peka maro hem ka kera hajbaske amare manglenge kola so ka voskresninen. Zaedno blagodarinaja e Jehovaske baši amari nadež“.

SAR ŠAJ O JAVERA TE POMOŽINEN

16. Sar šaj te pomožina nesave phraleske ili phenjake taro sobranie kova so grižinela pe nekaske? (Dikh hem i slika.)

¹⁶ Pomožin okolenge so grižinena pe nekaske te ovel len vreme peske. O phralja hem o phenja šaj te nudinen pomoš. Agjaar, okova so grižinela pe nekaske ka šaj hari te cidel ple misle tari pli situacija hem te završinel javera bukja (Gal. 6:2). Nesave objavitelija kergje raspored koj te pomožinel sekova kurko. Jekh phen, koja so vikinela pe Natalija, koja so grižinela pe ple romeske kova soj paralizirimo, vakerela: „Jekh phral taro sobranie avela jekh puti ili duj puti ko kurko te šaj te ovel me romea. Ola kerena služba zaedno, kerena peske lafi, pa čak hem dikhena filmija. Mo rom but ceninela adala momentija, a man isi man vreme te grižinav man bašo nesave mle potrebe, sar na primer te ikljovav te phirav“. Ko nesave situacie šaj ka nudine tut te ačhove rakjate okolea kaske so valjani griža te šaj okova so grižinela pe leske šukar te odmorinel pe.

17. Sar šaj te pomožina okolenge kola so grižinena pe nekaske džikote trajnena o sostanokija?

¹⁷ Džikote trajnena o sostanokija pomožin okolenge so grižinena pe nekaske. Asavke phralja hem phenja šaj nane len but bari korist taro sostanokija hem kongresija adaleske so grižinena pe ple pašutneske. O javera taro sobranie šaj te nudinen pe te bešen okolea kaske so valjani griža džikote trajnela o sostanok ili samo delo lestar. Ako okova kaske so valjani griža našti te ikljol kher­aldan, šaj te nudine tut te dža leste khere hem zaedno te vklučinen tumen ko sostanok te šaj okova so grižinela pe leske te džal ko sostanok.

18. So javer šaj te kera okolenge kola so grižinena pe ple pašutneske?

¹⁸ Pofalin okolen kola so grižinena pe ple pašutneske hem molin tut lenge. O starešine valjani redovno te ohrabrinen okolen kola so grižinena pe nekaske (Izr. 27:23). Hem bizi razlika save tane amare okolnostija, sarine šaj redovno hem taro vilo te pofalina asavken. Isto agjaar, šaj te molina amen e Jehovaske ponadari da te del len sila hem te pomožinel lenge te na našaven pli radost (2. Kor. 1:11).

19. Kola bukja edvaj adžikeraja te ispolninen pe?

¹⁹ Panda hari, o Jehova ka kosel sa o asva kola so anela len i dukh. Nane više te oven ni o nasvalipa ni o meribe (Otk. 21:3, 4). „O sakati ka rupinel sar eleni“ (Isa. 35:5, 6). O pharipa so anela o phuripe hem i dukh so anela i griža bašo nesavo pašutno soj nasvalo ka oven delo taro adava koleste so nane ni te setina amen (Isa. 65:17). Čak hem avdive, džikote adžikeraja te ispolninen pe o but šuže vetuvanja kolende so nadinaja amen, o Jehova nane te mukhel amen. Ako ponadari da isi amen doverba ki leste kaj ka del amen sila, ov ka pomožinel amenge celosno te istrajna agjaar so nane te našava amari strplivost hem radost (Kol. 1:11).