Amaro sočuvstvitelno Prvosvešteniko o Isus

1-2. a) Soske o Jehova bičhalgja ple Čhave ki phuv? b) So ka dikha ki akaja statija? (Evreija 5:7-9).

Angleder okolu 2.000 berša, o Jehova o Devel bičhalgja ple najskapoceno Čhave ki phuv. Soske? Jekh pričina sine te oslobodinel sa e manušen taro grevo hem taro meribe hem te cidel sa i šteta so kergja o Satana (Jovan 3:16; 1. Jov. 3:8). Isto agjaar, o Jehova džanlja kaj adava so o Isus ka doživinel sar manuš ka spreminel le te ovel amaro sočuvstvitelno Prvosvešteniko. O Isus počmingja te služinel sar Prvosvešteniko otkeda krstingja pe ko 29 berš tari a.e.a

² Ki akaja statija ka dikha sar adava so Isus živingja sar manuš ki phuv spremingja le te ovel sočuvstvitelno Prvosvešteniko. But tano važno te haljova akava soske agjaar ka ovel amenge polokho te molina amen e Jehovaske hem te ova paše lea, posebno keda siem obeshrabrime taro amare grevija ili slabostija. (Čitin Evreija 5:7-9.)

E DEVLESKORO MANGLO ČHAVO AVELA KI PHUV

3-4. Save bare promene sine e Isuse keda alo ki phuv?

³ Bute dženengere okolnostija meningje pe. Na primer, šaj mora sine te mukha o than kote so barilem hem te mukha amare familija hem amalen kolen but mangaja len. Nane lokho te kera asavke promene. Ama, nijekhe manuše na sine le doborom bare promene sar e Isuse. Ov sine o prvo hem o najvažno angeli ko nebo. Ov sine but manglo taro Jehova hem sine sekogaš radosno adaleske so kerela sine buti direktno ple Dadea (Ps. 16:11; Izr. 8:30). Sepak, ko Filipjanja 2:7 pišinela kaj spremno „otkažingja pe taro sa so sine le“, javere lafencar otkažingja pe tari pli bari položba ko nebo te šaj te živinel maškar nesovršena manuša ki phuv.

⁴ Isto agjaar, razmislin bašo prva berša e Isuseskere ki phuv. Ov bijandilo ki čoroli familija. Adava dikhjola tari skromno žrtva so dengje leskere roditelija otkeda bijandilo (3. Moj. 12:8; Luka 2:24). Keda o lošno cari o Irod doznajngja kaj o Isus bijandilo, probingja te mudarel le. Te šaj te spasinel e Isuseskoro životo, leskiri familija našlja ko Egipet hem ačhili athe nekobor vreme (Mat. 2:13, 15). Čače, o životo e Isuseskoro ki phuv skroz razlikujnela pe sine taro leskoro životo ko nebo!

5. So dikhlja o Isus džikote sine ki phuv, hem sar adava spremingja le baši leskiri uloga sar Prvosvešteniko? (Dikh hem i slika.)

⁵ Džikote sine ki phuv, o Isus segde dikhela sine manušen kola so cidena sine muke. Ov ki pli koža osetingja so značinela te merel tutar tlo pašutno, adaleske so mulo leskoro očuvo o Josif. Osven adava, o Isus dikhlja manušen kolen so sine len lepra, kola so sine korole, paralizirime hem roditelija kolengere čhave mule hem ov haljola sine sar i lenge (Mat. 9:2, 6; 15:30; 20:34; Mar. 1:40, 41; Luka 7:13). Točno tano kaj o Isus dikhlja manušen kola so cidena muke panda džikote sine ko nebo, ama sar manuš ki phuv šaj sine pošukar te haljol sar ola osetinena pe (Isa. 53:4). Adava so doživingja ki phuv, pomožingja leske te haljol o čuvstvija hem o dukha sa e manušengere. Korkori ov osetingja so značinela te ovel pe umorno, voznemirimo hem tažno, nešto soj tano normalno e manušenge.

O ISUS SIKAVELA SOČUVSTVO E MANUŠENGE

6. So sikljovaja taro adava so prorokujngja o Isaija bašo e Isuseskoro sočuvstvo? (Isaija 42:3).

⁶ Džikote kerela sine pli služba, o Isus sikavgja baro sočuvstvo okolenge so sine slaba hem sprema okola so postapinela pe sine lencar lošno. Adalea, ov ispolningja jekh proroštvo. Ko Hebrejska spisija, o uspešna hem o silna manuša ponekogaš tane sporedime jekhe gradinaja koja soj šukar vadimi ili bare zorale kaštencar (Ps. 92:12; Isa. 61:3; Erem. 31:12). Ama okola so sine čorole, na sine koj te zaštitinel len hem kolencar so postapinela pe sine nepravedno, tane sporedime gazime trskaja hem fitilea so isi le but hari jag (Čitin Isaija 42:3; Mat. 12:20). Vodimo tari e Devleskiri sila, o proroko o Isaija koristingja akala primerija te šaj te prorokujnel savo mangipe hem sočuvstvo ka sikavel o Isus e manušenge taro obično narodo kolende so o javera dikhena sine sar nekoj so na vredinela.

7-8. Sar o Isus ispolningja adava so prorokujngja o Isaija?

⁷ Ko plo evangelie, o Matej vakergja kaj o Isus ispolningja akala lafija taro Isaija: „I gazimi trska nane te phagel la hem o fitili so isi le but hari jag nane te ačhavel le“. O Isus kergja but čudija bašo okola so sine maltretirime taro javera hem osetinena pe sine sar gazimi trska hem bašo okola so sine bizi nadež hem osetinena pe sine sar fitili so isi le but hari jag. Na primer, o Isus arakhlja jekhe manuše kova so sine pherdo lepraja. Adale manuše sigurno na sine le nisavi nadež kaj nekogaš ka sasljol ili kaj nekogaš ka šaj palem te ovel zaedno ple familijaja hem amalencar (Luka 5:12, 13). Ki javer prilika, o Isus arakhlja jekhe manuše kova so sine kašuko hem kova so na kerela sine šukar lafi. Zamislin tuke sar osetinela pe sine adava manuš keda dikhela sine sar o javera kerena lafi, a ov našti sine ništo te haljol (Mar. 7:32, 33). Ama, adava nane sa.

⁸ Ko vreme e Isuseskoro, but Evreija verujnena sine kaj okolen so isi len nesavo nasvalipe ili hendikep tane kaznime bašo ple ili bašo pumare roditelengere grevija (Jovan 9:2). Adaleske so sine len asavko pogrešno veruvanje, o javera but puti na dikhena sine šukar ki lende hem ola sigurno osetinena pe sine kaj na vredinena. O Isus ispolningja adava so pišinela ko Isaija agjaar so sasljargja len hem uveringja len kaj o Devel grižinela pe lenge. Ko so uverinela amen akava?

9. Sar o lafija taro Evreija 4:15, 16 sikavena kaj amaro Prvosvešteniko čače isi le sočuvstvo sprema o nesovršena manuša?

⁹ Čitin Evreija 4:15, 16. Šaj te ova sigurna kaj o Isus sekogaš ka ovel sočuvstvitelno sprema amende. Okova soj sočuvstvitelno dukhala le keda dikhela kaj o javera cidena muke hem isi len dukha. O grčko lafi soj prevedimo sar „sikavela sočuvstvo“ značinela čače te osetine i tuga hem i dukh e javerengiri. (Dikh hem Evreija 10:34, kote so o Pavle koristinela o isto grčko glagol.) O izveštaija bašo čudija so kergja o Isus sikavena kobor baro sočuvstvo sine le sprema o javera. Ov na sasljarela sine e manušen samo adaleske so mislinela sine kaj tano dužno te kerel adava. Čače grižinela pe sine lenge hem mangela sine te pomožinel len. Na primer, o Isus šaj sine te sasljarel e leprozno manuše duraldan. Ama, namesto adava, o sočuvstvo kergja te pipinel adale manuše hem verojatno o Isus sine o prvo manuš so pipingja akale leprozno manuše palo but berša. O Isus sikavgja obzirnost e kašuke manušeske adalea so cidingja le ki strana hem sasljargja le ko than kote so na sine javera manuša. Isto agjaar, razmislin so ulo keda jekh džuvli so kaingja pe bašo ple grevija thovgja e Isuseskere pre ple asvencar. Jekh farisei na ponašingja pe šukar akale džuvljaja, ama o Isus zaštitingja la hem strogo ukoringja akale farisee (Mat. 8:3; Mar. 7:33; Luka 7:44). O Isus nikogaš na izbeginela sine okolen so sine nasvale ili kergje seriozna grevija. Ov vikinela len sine ki peste hem sikavela lenge sine kaj mangela len. Šaj te ova sigurna kaj o Isus tano isto doborom sočuvstvitelno sprema amende da.

TE DŽA PALO PRIMER AMARE PRVOSVEŠTENIKOSKORO

10. So šaj te koristina avdive te šaj te pomožina okolenge so kašuke hem korole? (Dikh hem o slike.)

¹⁰ Adaleske so mangaja te dža palo e Isuseskoro primer, amen but trudinaja amen te sikava mangipe hem sočuvstvo sprema o javera (1. Pet. 2:21; 3:8). Amen našti čudoja te sasljara e kašuken hem e korolen, ama šaj te pomožina lenge ko duhovno pogled. Na primer, o bibliska publikacie akana tane dostapna ko poviše taro 100 znakovna čhibja. A bašo okola soj korole ili slabo dikhena, dostapna tane publikacie ko Brajovo pismo ko poviše taro 60 čhibja. Isto agjaar, ko poviše taro 100 čhibja tane dostapna videoklipija kote so isi glaso so objasninela so slučinela pe ko adava videoklipi. Sa akava kerela pe te šaj te pomožinel pe e kašukenge hem e korolenge te oven popaše e Jehovaja hem leskere Čhavea.

11. Sar e Jehovaskiri organizacija džala palo e Isuseskoro primer hem sikavela sočuvstvo sprema različna manuša? (Apostolija 2:5-7, 33; dikh hem o slike.)

¹¹ E Jehovaskiri organizacija but trudinela pe te šaj te pomožinel različna manušenge. Setin tut kaj otkeda voskresningja, o Isus dengja tari e Devleskiri sila te šaj sarine okola so sine ko prazniko Pedesetnica te šunen o šukar haberi ki pli čhib. (Čitin Apostolija 2:5-7, 33). Vodimi taro Isus, i organizacija avdive kerela bibliska publikacie ko poviše taro 1.000 čhibja, a nesave lendar tane čhibja so kerena len lafi pohari manuša. Na primer, hari manuša so živinena ki Severno hem ki Južno Amerika kerena lafi ko nesave indijanska čhibja. Sepak, i organizacija kerela publikacie ko poviše taro 160 asavke čhibja te šaj so poviše manuša te šunen o šukar haberi. Isto agjaar, amare publikacie tane dostapna ko poviše taro 20 romane čhibja so kerena pe lafi ko različna phuvja. Nekobor milja manuša kola so kerena lafi ko adala čhibja počmingje te služinen e Jehovaske.

12. Savi javer praktično pomoš dela e Jehovaskiri organizacija?

¹² Osven so pomožinela e manušenge te doznajnen o šukar haberi, e Jehovaskiri organizacija pomožinela okolenge so doživingje prirodna katastrofe. Adaleske, milje dobrovolcija tane spremna te pomožinen pumare phralenge hem phenjenge kaske so valjani pomoš. Isto agjaar, i organizacija pomožinela te gradinen pe skromna objektija kote so o manuša ka šaj te kheden pe hem te sikljoven bašo e Devleskoro mangipe sprema lende.

AMARO PRVOSVEŠTENIKO ŠAJ TE POMOŽINEL TUKE

13. Kola tane nesave načinija sar pomožinela amen o Isus?

¹³ Sar amaro šukar pastiri, o Isus grižinela pe bašo duhovna potrebe sekole jekheske posebno (Jovan 10:14; Ef. 4:7). Ponekogaš, amare okolnostija ko životo šaj te keren te osetina amen sar fitili so isi le but hari jag ili sar gazimi trska. Šaj but te obeshrabrinel amen nesavo pharo nasvalipe, nesavi greška so kergjem ili nesavo problemi so isi amen nesave phralea ili phenjaja. Šaj amenge pharo te koncentririna amen ki amari nadež baši idnina adaleske so celo vreme mislinaja ki dukh so isi amen ko momenti. Ama ma bistre kaj o Isus dikhela taro so nakhea hem haljola tle najhor čuvstvija. O sočuvstvo čhivela le te kerel nešto te šaj te pomožinel tuke. Na primer, ov šaj te koristinel e Devleskiri sila te šaj te pomožinel tuke te ove silno keda sian slabo (Jovan 16:7; Tit 3:6). Osven adava, o Isus šaj te koristinel e starešinen kola soj manuša „sar poklon“ hem isto agjaar javere phralen hem phenjen te šaj te ohrabrinel tut hem te pomožinel tut (Ef. 4:8).

14. So šaj te kera keda siem obeshrabrime?

¹⁴ Ako sian obeshrabrimo, razmislin baši e Isuseskiri uloga sar amaro Prvosvešteniko. Ma bistre kaj o Jehova bičhalgja le ki phuv na samo te del plo životo sar otkupnina, nego hem te pomožinel le pošukar te haljovel o problemija kola so isi e nesovršena manušen. Keda siem obeshrabrime taro amare grevija ili slabostija, o Isus tano spremno hem mangela te pomožinela amenge (Evr. 4:15, 16).

15. So pomožingja jekhe phraleske palem te iranel pe ko sobranie?

¹⁵ Isto agjaar, o Isus vodinela ple narodo te šaj te pomožinel okolenge so mukhle e Jehova te iranen pe ki leste (Mat. 18:12, 13). Razmislin bašo adava so doživingja o Stefano.b Otkeda 12 berš sine cidimo taro sobranie, odlučingja te džal ko sostanok. Ov vakerela: „Na sine mange lokho, ama mangava sine palem te ovav delo tari e Jehovaskiri familija koja soj pherdi mangipe. O starešine kola so khedingje pe mancar, šukar dodžakergje man. Ponekogaš, palem iranena pe mange sine o čuvstvija kaj na vredinava hem mangava sine te otkažinav man. Ama, o starešine setinkerena man sine kaj o Jehova hem o Isus mangena te istrajnav. Keda palem sium sine iramo ko sobranie, sa o phralja hem o phenja sikavgje but mangipe mange hem mle familijake. Pokasno, mi romni počmingja te proučinel i Biblija hem avdive služinaja e Jehovaske sar familija“. Amaro Prvosvešteniko kova soj pherdo mangipaja sigurno but radujnela pe keda dikhela sar okola so kainena pe dobinena i pomoš so valjani lenge te šaj te iranen pe ko sobranie!

16. Soske sian blagodarno so isi amen jekh doborom sočuvstvitelno Prvosvešteniko?

¹⁶ Keda sine ki phuv, o Isus pomožingja bute manušenge keda valjani sine lenge pomoš. Avdive šaj te ova sigurna kaj ov ka pomožinel amenge sekogaš keda ka valjani amenge pomoš. A ko nevo sveto kova so ka avel panda hari ov ka pomožinel e poslušna manušenge celosno te oslobodinen pe taro grevo so vlijajnela upri lende hem tari nesovršenost. But siem blagodarna amare Devleske e Jehovaske kova so doborom but mangela amen so dengja ple Čhave te ovel amaro sočuvstvitelno Prvosvešteniko!