Foe san ede a moeilek foe froetrow trawan?
’JOE kan froetrow wan sma troetroe na ini a ten disi?’ Kande joe jere wan sma di broeja, poti na aksi dati. Noso kande joesrefi poti na aksi dati di, wan sani di pasa ini joe libi ben troeboe den firi foe joe.
Foe troe, na heri grontapoe sma no e froetrow den seti foe libisma èn den no e froetrow tra sma. Foeroe tron, den sma e taki, dati den abi reti foe no froetrow trawan. Wan sma e froewakti troetroe taki den politiekman sa hori densrefi na ala den sani di den e pramisi na ini a ten bifo a verkiezing? Wan ondrosoekoe di 1000 studenti na Doisrikondre ben meki na ini 1990, ben sori taki ala di 16,5 procent foe den ben abi na overtoigi taki den politiekman ben sa kan loesoe den problema foe grontapoe, tokoe toe tron moro foeroe studenti ben taki dati den ben abi bigi tweifri. Èn wan moro bigi groepoe foe den no ben abi froetrow ini a man di politiekman man loesoe problema èn so srefi ini a wani di den politiekman wani loesoe den problema.
A koranti Stuttgarter Nachrichten ben kragi: „Toemoesi foeroe politiek man e denki den eigi wini fosi èn baka dati kande, di foe den sma di ben stèm gi den.” Sma na tra kondre e agri nanga a tori disi. A koranti The European ben taki foe wán kondre: „A spotoe di jongoewan e spotoe den politiekman na wan opregtifasi abi boen gron èn den sma di owroe moro den jongoewan abi a srefi denki toe.” A koranti ben taki dati ’den sma di e stèm na ini a kondre dati, ala ten baka e poeroe den politiek partij di e tiri’. A koranti ben taki moro fara: „Ibriwan sma di de na mindri den jongoe sma drape wan pisi ten e kisi foe si wantewante taki den jongoe sma no abi froetrow èn e firi taki den no sabi pe den e go.” Tokoe, sondro taki a poebliki abi na overtoigi, wan demokrasia tiri no kan doe foeroe. John F. Kennedy di ben de wan presidenti foe Amerkankondre fosi, ben taki wan leisi: „A fondamenti foe wan boen lanti tirimakti na a froetrow di a poebliki abi na ini a tiri dati.”
Ini a tori foe froetrow na ini moni tori, di wantronso ekonomia ben kenki èn kon-goedoe-esi programa no ben waka boen, dan dati ben meki foeroe sma draidrai. Di den effectenbeurs foe grontapoe ben seki hebi na ini oktober 1997, dan wan njoensoe tijdschrift ben taki foe „froetrow di no de ete srefisrefi èn dati sondro reide sontron” èn so srefi foe „a no-froetrow siki di e panja ensrefi”. A koranti ben taki so srefi taki „froetrow ben kon lasi so te [na ini wan kondre na Asia] taki a gersi taki a tirimakti foe drape ben de ini kefar”. Na a bosroiti, a koranti ben taki: „Ekonomia e bow tapoe froetrow.”
Relisi so srefi no man bow froetrow na ini sma. A Doisri relisi koranti Christ in der Gegenwart na wan sarifasi gi leki komentaar: „A froetrow di a gewoon pipel e poti ini a Kerki, e tan go na baka.” Na mindri den jari 1986 nanga 1992, a nomroe foe Doisri di ben abi foeroe froetrow, noso no moro mendri leki wan boen marki foe froetrow ini a kerki, ben saka foe 40 te go miti 33 procent. Foe taki en leti, na ini a fosi Owstoe Doisrikondre, a ben saka go na ondro 20 procent. Na a tra sei, sma di ben abi pikinso froetrow nomo noso di no ben abi froetrow ini a kerki ben gro foe 56 te go miti 66 procent na ini san ben de West-Doisrikondre fosi, èn a ben gro te go miti 71 procent na ini san ben de Owstoe-Doisrikondre fosi.
Boiti na tapoe politiek, moni, nanga relisi kontren — den dri stonfoetoe foe a libisma libimakandra — a go na baka foe a froetrow ben de krin foe si toe na ini tra afersi. Wan tra eksempre na a sorgoe di den ben moesoe sorgoe taki sma e hori densrefi na lanti wet. A froetrow foe sma seki serjoesoe foe den sani soleki pikinpikin olo na ini den wet foe strafoe ogriwan, problema di e kon foe gebroiki a wet na wan reti fasi, èn kroetoe bosroiti di trawan e tweifri efoe den teki na wan joisti fasi. Soleki fa a tijdschrift Time e taki, dan „borgoe nanga skowtoe kon broeja so kefalek taki den no abi froetrow moro ini wan sistema di ibri tron baka e poeroe tranga ogriman foe doengroe-oso baka di den koti strafoe wan sjatoe ten nomo”. Foe di trawan e kroetoe skowtoe taki den de kroeka èn e wroko na wan ogri-ati fasi, meki a froetrow ini skowtoe saka wantronso.
Ini a tori foe politiek afersi foe tra kondre, dan froetrow no de moro foe di a taki di sma ben taki foe vrede ben stòp wantronso èn tra kondre e broko a mofo di den ben meki foe tapoe nanga soetoe. Bill Richardson, ambassadeur foe Amerkankondre na den Verenigde Nâsi, e sori go na a joisti sani di e mankeri foe tjari vrede ini a Midden-Oosten, te a e taki en eenvoudig: „Froetrow no de.”
Na a srefi ten na tapoe wan moro persoonlijk kontren, foeroe sma no e froetrow den eigi krosibei famiri nanga mati srefi, den wan di wi libisma e gwenti drai go na den foe abi wan sma di e froestan wi èn di e gi wi trowstoe te wi abi problema. A situwâsi de krinkrin neleki fa a Hebrew profeiti Mika ben skrifi foe en: „No bribi wan kompe. No poti oen froetrow na ini wan mati di oen kan froetrow. Hori wakti na joe mofo gi en di e didon na joe borsoe.” — Mika 7:5.
Wan marki foe den ten
No so langa pasa sma ben teki den wortoe taki di a Doisri psychologiaman Arthur Fischer ben e taki: „A froetrow foe sma go na baka na ala sei ini a tori foe a go na fesi foe a libimakandra èn ini wan sma en eigi tamara. Jongoe sma e tweifri taki den seti foe a libimakandra man jepi den. Den jongoe sma no abi no wan enkri froetrow moro, awansi a de na politiek sei, relisi sei, noso iniwan tra organisâsi.” Dati meki a no de foe froewondroe, taki a sociologiaman Ulrich Beck e taki foe wan „koeltoeroe foe tweifri” ini a tori foe tirimakti, seti, nanga boen bekwaam sma di alamala de langa kaba.
Na ini son koeltoeroe, sma wani foe poeroe densrefi, wani foe weigri foe teki tirimakti, èn wani foe libi akroederi den eigi markitiki, foe teki bosroiti di no e anga foe a rai noso a tiri foe trawan. Son wan kon abi takroe prakseri pasa marki, kande den no e hori trawan na prakseri srefi te den e handri nanga den wan di den e firi taki den no kan froetrow den. A fasi disi e meki wan situwâsi kon di no boen, wan situwâsi di bijbel e taki foe en: „Sabi disi taki ini den lasti dei moeilek ten sa kon, di tranga foe pasa. Bika sma sa lobi densrefi nomo, sma sa lobi moni, de asranti, abi heimemre, de blasfemiasma, de trangajesi na papa nanga mama, de sondro tangi, no sa de loyaal, no sa abi natuurlijk firi foe lobi, no sa de klariklari foe meki kroederi, de ogri-ati leiman, de sondro foe man dwengi densrefi, sa abi wan krasi fasi foe doe sani, de sondro lobi gi boen sani, de toriman, no sa ke foe noti, sa abi bigimemre, sa lobi prisiri moro leki den lobi Gado, sa abi wan fasi foe a gi di den gi densrefi abra na Gado, ma di no sa sori foe abi a krakti foe dati” (2 Timoteus 3:1-5; Odo 18:1). Foe troe, a moeilek di a moeilek foe froetrow trawan na ini a ten disi na wan marki foe a ten, a marki foe „den lasti dei”.
Na ini wan grontapoe di e pina foe a moeilek di a moeilek foe froetrow trawan, èn wan grontapoe di foeroe nanga sma soleki den wan di den skrifi foe den na tapoesei, wi no kan njan boen dorodoro foe a libi. Ma wi no e dren efoe wi denki taki sani sa kenki? A kan taki a moeilek di a moeilek foe froetrow trawan na ini a ten disi, na wan sani di wi kan wini? Efoe dati de so, dan fa èn o ten dati o pasa?