Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • km 11/98 blz. 3-6
  • Doe joe diniwroko boen

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Doe joe diniwroko boen
  • Wi Kownukondre diniwroko 1998
  • A srefi sortu tori
  • Difrenti fasi fa wi kan preiki a bun nyunsu
    Wi orga fu du a wani fu Yehovah
  • Poti alaten prakseri na a fasi fa yu e leri sma
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1988
  • Yu o kisi wini te yu abi yu eigi kontren fu preiki?
    Wi Kownukondre diniwroko 2013
  • Gebroiki Yu Ten na wan Warti Fasi
    Wi Kownukondre diniwroko 1999
Moro sani
Wi Kownukondre diniwroko 1998
km 11/98 blz. 3-6

Doe joe diniwroko boen

1 Loktoe e kon doengroe èn wan babari di e gi sma frede e kon tranga moro nanga moro te leki a kon so tranga dati a e dofoe sma. Wan wolkoe di gersi smoko e saka kon na ondro. San na en? Wan legre foe miljoenmiljoen sprenka e kon foe pori a kondre krinkrin! A sani disi di e pasa di a profeiti Joèl ben froeteri foe en e kon troe na ini a ten disi na ini a preikiwroko foe den salfoe foetoeboi foe Gado nanga den kompe foe den, a bigi ipi.

2 A Waktitoren foe 1 mei 1998 bladzijde 11, paragraaf 19 ben taki: „Gado en disiten legre foe sprenka gi finifini kotoigi na ini ’a foto’ foe krestenhèit (Joèl 2:9). . . . Te now ete den e kren abra ala sani di e hendri den èn den e go na ini miljoenmiljoen oso, e go miti sma na tapoe strati, e taki nanga den na telefon, èn den e meki kontakti nanga den na tapoe ibri fasi di den man te den e meki a boskopoe foe Jehovah bekènti.” A no de wan bigi grani foe abi prati na a wroko disi di Gado gi komando foe doe?

3 Tra fasi leki den troetroe sprenka, di abi nomo wan prakseri foe feni njanjan gi densrefi, wi leki den foetoeboi foe Jehovah e broko wi ede srefisrefi nanga a libi foe den sma di wi e preiki gi. Wi wani jepi tra sma foe leri den toemoesi boen waarheid di de foe feni na ini Gado Wortoe èn foe a naki den ati, foe den meki den kan teki bosroiti di sa tjari den go na a têgo froeloesoe foe den (Joh. 17:3; 1 Tim. 4:16). Foe dati ede, wi wani doe wi diniwroko boen. Awansi sortoe fasi foe preiki wi e doe, wi moesoe loekoe efoe wi e doe en na wan fasi èn na wan ten di sa abi moro boen bakapisi. Foe di „a fasi fa a grontapoe disi de e kenki”, wi e doe boen efoe wi e ondrosoekoe den sortoe fasi foe preiki foe wi èn a fasi fa wi e meki kontakti nanga sma foe de seiker taki wi e doro a marki foe doe a wroko so boen leki wi kan. — 1 Kor. 7:31.

4 Ala di wi e meki moeiti foe meki kontakti nanga sma na foeroe fasi, tokoe na oso-foe-oso wroko na a moro prenspari fasi foe wi diniwroko. Joe e feni taki foeroetron sma no de na oso noso den e sribi te joe e naki na den doro? O fa disi e meki joe lasi-ati, te joe no man prati a boskopoe foe a boen njoensoe nanga den! Fa joe kan handri nanga a tjalensi disi?

5 No de toemoesi strak èn de soleki fa a fiti: Na ini na Israèl foe a fosi jarihondro, fisiman ben e kisi fisi na neti. Foe san ede na neti? Ala di disi no ben de a moro boen ten gi den, tokoe a ben de a moro boen ten foe kisi moro foeroe fisi. A ben de a ten di a wroko foe den ben pai moro iniwan tra ten. Di A Waktitoren foe 1 juni 1992, gi komentaar tapoe a fasi foe handri disi, a ben taki: „Wi toe moesoe ondrosoekoe a gebied foe wi, so taki wi e go fisi, foe taki en so, te a moro bigi pisi foe sma de na oso èn wani foe arki.” Wan finifini ondrosoekoe foe gwenti na sociaal sei sori taki na ini foeroe birti pe den oso de pikinso dorosei foe foto èn kontren pe oso bow spesroetoe gi sma foe libi, dan den sma de kande na oso te wi e klòp froekoe na satra nanga sonde mamanten, ma moro foeroe den no wani teki a fisiti foe wi na a ten dati. Efoe dati e pasa na ini a gebied foe joe, dan joe ben sa kan skoifi a ten di joe e fisiti sma go na wan moro lati ten na mamanten noso kande srefi na bakadina? Disi na wan heri boen fasi foe meki a diniwroko foe wi kon moro boen èn so srefi foe sori taki wi e hori den sma na wi sei na prakseri, wan sani di e sori taki wi abi troetroe kresten lobi. — Mat. 7:12.

6 Na Filipisma 4:5, na apostel Paulus e memre wi dati wi moesoe ’meki ala sma kon sabi a reidelekfasi foe wi’. Akroederi a tirilin disi di sma skrifi nanga jepi foe Gado en santa jeje, wi wani abi balansifasi èn de soleki fa a fiti na ini den fasi fa wi e doe a preikiwroko foe wi, foe di wi lobi foe wroko èn wi de nanga fajafasi. Wi no wani foe ’draidrai foe leri oenoe na poebliki èn oso foe oso’, ma wi wani de seiker taki wi e doe wi oso-foe-oso diniwroko na wan ten di de soleki fa a fiti gi den sma èn te wi kan miti moro foeroe sma na oso (Tori. 20:20). Neleki den fisiman foe na Israèl foe a fosi jarihondro, wi e broko wi ede foe ’doe fisiwroko’ na ten di wi abi moro boen bakapisi, no na ten di moro makriki gi wisrefi.

7 Sortoe kenki ben sa kan meki? Moro foeroe, den velddienst konmakandra e hori na 8.30 noso 9.00 joeroe mamanten na satra nanga sonde, baka dati a groepoe e loesoe gowe wantewante na ini na oso-foe-oso wroko ini a gebied. Ma son skin foe owroeman seti sani so taki a groepoe e teki prati na tra sortoe diniwroko, so leki stratiwroko, wroko na bisnis kontren noso foe go baka na sma, bifo den e go oso-foe-oso ini kontren pe oso bow foe sma libi drape. Tra gemeente poti a joeroe foe den velddienst konmakandra moro lati na a mamanten — na 10.00 joeroe mamanten, 11.00 joeroe mamanten, noso 12.00 joeroe brekten. Baka dati, a groepoe e go wantewante na ini na oso-foe-oso wroko èn den e tan na ini a velddienst te froekoe na bakadina. Na ini son gebied froekoe na bakadina na presi foe mamanten kan de a moro boen ten foe kon makandra gi a velddienst. Den sortoe kenki dati kan jepi taki wi kan doe moro foeroe na ini na oso-foe-oso wroko.

8 Abi a koni foe man si sani krin èn abi takt: Te wi e meki kontakti nanga sma oso foe oso, wi e miti foeroe difrenti fasi fa sma e doe nanga a boskopoe foe wi. Son ososma e arki, trawan abi wan mi-no-ke fasi èn wan toe sma kan lobi foe haritaki nanga wi noso meki trobi. Ini a kefal foe a lasti sani, na tapoe bladzijde 7 foe Redeneren aan de hand van de Schrift, den e memre wi taki wi no e feti foe „’wini haritaki’ nanga sma di no e sori lespeki gi waarheid.” Efoe na ososma e sori feantifasi dan a moro boen sani di wi kan doe, na foe komoto gowe. Noiti wi moesoe tanteri sma foe di wi e hori nomo taki den moesoe taki nanga wi, noso taki den moesoe teki a fasi fa wi e si sani nomonomo. Wi no e dwengi sma foe arki a boskopoe foe wi. A sani dati no ben o de soleki fa a fiti èn a ben sa kan meki taki problema e kon gi tra Kotoigi èn moro foeroe gi a wroko srefi.

9 Bifo wi bigin wroko na ini wan gebied, dan a de wan koni sani foe loekoe a gebiedkarta foe si sani di skrifi foe adres pe den sma ben taki dati wi no moesoe kon fisiti den. Efoe den sortoe adres dati de, dan ibri preikiman moesoe kisi foe jere pe den no moesoe tjari wan fisiti. No wan enkri sma moesoe teki en eigi bosroiti foe go fisiti den oso disi sondro taki a dienstopziener taigi en foe doe dati. — Loekoe na Aksi boksoe na ini Wi Kownoekondre Dienst foe januari 1994.

10 Wi kan doe a wroko foe wi moro boen efoe wi e gebroiki a koni foe wi foe man si sani krin te wi e wroko oso-foe-oso. Meki joe ai loekoe boen te joe e waka go na wan oso. Ala den garden noso den fensre tapoe? Joe no e jere no wan sani di e sori taki wan sma de? Disi kan sori taki den sma di e tan drape e sribi. Leki fa a sori, dan wi sa kan abi wan takimakandra di sa abi moro boen bakapisi nanga na ososma efoe wi kon baka moro lati. Kande a sa de moro boen efoe wi no e fisiti na oso disi na a momenti dati, ala di joe e skrifi na oso nomroe. Joe ben sa kan go baka na a oso dati bifo joe gowe libi a gebied noso joe kan skrifi taki joe o go baka moro lati.

11 Tokoe situwâsi kan kon pe sondro foe wi wani dati wi e wiki wan sma na sribi noso hendri en. A kan srefi taki a sori taki a sma no prisiri so noso en ati e bron. Fa wi moesoe handri dan? Odo 17:27 e gi a rai: „Wan sma di abi a koni foe si sani krin, abi wan tiri jeje.” Ala di wi no e begi pardon foe a diniwroko di wi e doe, tokoe wi kan taki dati wi sari taki wi kon tapoe wan momenti di no ben de so boen. Wi kan aksi na wan switi fasi efoe wan tra leisi ben o de wan moro boen ten èn aksi en foe wi kon baka. Te wi e taki wan sani na wan opregti fasi èn nanga wan safri sten, foe sori taki wi e broko wi ede nanga a sma, dan foeroetron dati e meki a span di a sma span, saka (Odo 15:1). Efoe wan ososma e taigi wi taki, doronomo a e wroko a neti, dan wi kan skrifi dati na tapoe wan pisi papira èn poti en na a gebied karta, so taki a tra leisi a kan kisi fisiti tapoe wan joeroe di fiti.

12 A koni foe man si sani krin joisti toe te wi e doe moeiti foe wroko a gebied foe wi dorodoro. Foe di foeroe sma no de na oso te wi e kon a fosi leisi, dan wi moesoe doe tra moeiti foe meki kontakti nanga den foe kan prati a boskopoe foe froeloesoe nanga den (Rom. 10:13). Verslag e sori taki son leisi preikiman e go na a srefi doro wan toe leisi ini wan dei foe proeberi foe feni den sma na oso. A sani disi no e pasa sondro den birtisma si dati. Wan fasi foe denki di no de so boen kan opo kon, taki ’ala ten’ Jehovah Kotoigi ’e fisiti’ a strati foe den. Fa wi kan sorgoe dati disi no pasa?

13 Gebroiki a koni foe man si sani krin. Te joe e go fisiti wan oso pe sma no ben de na oso, joe e si sani di e sori taki wan sma de na oso now? Efoe brifi noso pamflet de foe si na ini a brifiboksoe, dan a e sori kande taki te now a sma no de na oso èn foe go fisiti na oso a momenti disi no ben o abi boen bakapisi. Efoe joe no man miti a sma baka di joe ben doe moeiti wan toe leisi na difrenti joeroe ini wan dei, so leki na mofoneti, dan kande a kan taki joe meki kontakti nanga na ososma nanga jepi foe telefon. Efoe dati no man, dan na wan fasi di tra sma no kan si, wi kan libi wan traktaat noso strooibiljet na ondro a doro, spesroetoe efoe a gebied e wroko ibritron baka. A sa kan taki wan tra leisi te sma e wroko a gebied baka taki den kan miti na ososma.

14 Wi no moesoe hori langa takimakandra na den doro te a weer na dorosei no de so boen gi na ososma. Efoe wi kisi wan kari foe kon na ini oso, dan wi moesoe loekoe boen taki wi no doti na inisei oso. Gebroiki a koni foe man si sani krin te wan dagoe e kon bari joe. Te joe e wroko na ini wan oso pe difrenti famiri e libi, taki nanga wan safoe sten èn no meki babari di e hendri den joeroe-ososma èn no meki sma sabi taki joe de drape.

15 Lobi boen orde èn abi wartifasi: Te wi e orga sani boen wi kan sorgoe taki bigi groepoe di sma kan si no e kon makandra na wan bosoe na ini a gebied. Son ososma kande kan kisi a firi dati wi o fadon kon na den tapoe te difrenti oto nanga bus nanga wan bigi ipi preikiman e kon tanapoe na fesi na oso foe den. Wi no wani foe gi sma a prakseri taki wi „e fadon kon” na ini den birti pe oso bow foe sma libi drape. A moro boen foe seti sani foe wroko a gebied na den velddienst konmakandra. Pikin groepoe foe preikiman, so leki wan osofamiri, no e frede den ososma so foeroe èn den no abi foe orga sani baka so foeroe te den e wroko a gebied.

16 Na abi foe ordefasi e aksi foe papa nanga mama foe hori ai na tapoe a fasi fa den pikin foe den e tjari densrefi te den e wroko na ini a gebied. Pikin-nengre moesoe tjari densrefi boen te den e go nanga bigisma na a doro foe den sma. Den jongoewan no moesoe kisi na okasi foe plèi noso foe waka lontoe na wan fri fasi, ala di den e hari a prakseri foe den ososma noso sma di e waka pasa, na wan fasi di no fiti.

17 A de fanowdoe foe abi balansi toe na ini na afersi foe teki wan pikin bro, noso foe dringi sani. Wi Kownoekondre Dienst foe juni 1995, bladzijde 3, ben taki: „Te wi de na ini a velddienst, wi kan lasi prenspari ten te wi teki pause foe dringi sani. Te a weer takroe, wan pause sa gi wi kowroe-ati èn sa jepi wi foe tan go doro. Tokoe, foeroe sma e froekisi foe tan go doro foe e gi kotoigi na sma èn foe no abi demakandra nanga den brada ini den pause foe dringi sani tapoe a ten di poti na wan sei gi a diniwroko.” Ala di a stòp di wi e stòp foe dringi wan kowroe sani na wan bosroiti di wan sma srefi moesoe teki, tokoe a kon na fesi taki son tron bigi groepoe brada nanga sisa e kon makandra na wan wenkri noso supermarket. Boiti ala a ten di a e teki foe kisi den sani di joe bisteri, a de di wan bigi groepoe sma de drape kan frede tra klanti. Son tron den e taki tranga foe den sani di den ondrofeni ini a mamanten velddienst èn dati kan poeroe a wartifasi foe a diniwroko foe wi èn kan pori a boen wroko di wi e doe. Nanga a koni foe man si sani krin, preikiman kan sorgoe taki toemoesi foeroe sma no de na ini wan presi èn den kan sorgoe taki ten foe a diniwroko no e pasa gowe foe soso.

18 Foeroe sma ondrofeni heri boen bakapisi foe di den go meki kontakti nanga sma awansi pe den de foe feni — na strati, na parkeerterrein èn na tra poebliki presi. Djaso wi wani gi wan heri boen kotoigi toe, no wawan nanga wortoe ma so srefi wi e sori taki wi e doe sani soleki fa a fiti. Preikiman foe ibri gemeente moesoe sorgoe taki den e lespeki den skotoe foe a gebied foe den, so taki den no e kon foeroe tapoe den sma di e waka na ini den bisniskontren, noso e kon foeroe tapoe wrokoman na ini bisnis presi, soleki na den pompstation. Foe de seiker taki wi e doe wi diniwroko na wan ordefasi èn na wan warti fasi, meki wi moesoe wroko nomo na ini wi eigi gebied di wi kisi foe wroko boiti efoe wan toe spesroetoe seti meki nanga jepi foe a Gemeente dienstkomte foe wan tra gemeente, foe jepi den pikinso. — Teki gersi 2 Korentesma 10:13-15.

19 Son gemeente, di abi foeroe gebied pe a kotoigiwroko kan doe na poebliki, orga den kontren disi na ini gebied. Dan den e gi wan gebiedkarta na wan enkri preikiman noso na wan groepoe. Disi e meki taki sma e wroko a gebied moro boen èn a e sorgoe taki toemoesi preikiman no e wroko na ini a srefi kontren a srefi joeroe, akroederi a gronprakseri na 1 Korentesma 14:40: „Meki ala sani feni presi na wan fasi di fiti èn leki fa sani seti.”

20 A fasi fa wi e weri krosi èn e sorgoe wi skin moesoe de ala ten na wan warti fasi èn na wan fasi di fiti leki preikiman di de tjariman foe a nen foe Jehovah. A srefi wi kan taki foe den wrokosani di wi e gebroiki. Velddiensttas di brokobroko èn bijbel di kroiki-kroiki, noso di dotidoti, e hari a prakseri poeroe foe a Kownoekondre boskopoe. Sma e taki dati a fasi fa joe e weri krosi èn e sorgoe joe skin e „meki taki te sma fringi wan ai na joe tapoe den si kaba soema na joe èn foe pe joe komoto èn na sortoe groepoe sma joe e fiti”. Foe dati ede, a fasi fa wi e sori wisrefi no moesoe de sjabisjabi noso nanga wiwiri di no si kánkan, so srefi no nanga krosi di e hari sma prakseri toemoesi noso no prodo pasa marki, ma ala ten „na wan fasi di warti a boen njoensoe”. — Fil. 1:27; teki gersi 1 Timoteus 2:9, 10.

21 Na 1 Korentesma 9:26, na apostel Paulus e taki: „Foe dati ede, a fasi fa mi e lon no de wan fasi di no de seiker; a fasi fa mi e fringi den kofoe foe mi de so taki mi no e naki loktoe.” Foe di wi e waka na baka na eksempre foe Paulus meki wi abi a fasti bosroiti foe doe wi diniwroko boen èn foe abi boen bakapisi. Ala di wi abi wan fajafaja prati na a kotoigiwroko leki wan pisi foe a „legre foe sprenka” foe Jehovah na ini a ten disi, wi kan gebroiki a fasi foe de so leki fa a fiti leki krestensma èn a koni foe man si sani krin te wi e tjari a boskopoe foe froeloesoe go na ini a heri gebied foe wi.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma