Wi abi bijbel fanowdoe?
OKSANA, wan jongoe Rosia oema, ben breiti foe si taki wan sma di e seri boekoe na strati ini Moskow ben e pristeri wan bijbel. A faja foe Oksana ben naki en patna John, ati di ben komoto na wan kondre pe bijbel de fri foe kisi. „Mi, John so boen, wan athëist (wan sma di taki dati Gado no de) ben wani bai a bijbel gi en”, na so a e erken. Ala di ini a bigin Oksana no ben wani, te foe kaba a ben teki a presenti foe John.
Foeroe sma leki Oksana, abi wan kefarlek bigi angri foe abi bijbel. Disi de spesroetoe so ini kondre pe foeroe jari langa den ben tapoe na abi di sma mag abi bijbel. Den sma di e tjari a tijdschrift disi kon na doro, foe eksempre, e wroko tranga foe kan hori a tempo nanga na aksi di sma e aksi foe bijbel ini den fositen Rosia repoebliki, èn so srefi ini tra pisi foe grontapoe. Foe a fosi tron, foeroe sma ini den kontren disi abi na okasi foe meki wan boen ondrosoekoe foe bijbel — èn a krakti boskopoe foe en e hari foeroe sma prakseri.
Sma di e sori tapoe fowtoe èn sma di no de seiker
Foe gi wan eksempre foe san den taki na tapoesei, dan spesroetoe ini Noord-Europa, sma no e leisi bijbel, ma den e libi en tapoe boekoeplanga meki a kisi doti. „Dede historia!”, son sma e taki, èn den e taki moro fara „A ben skrifi gi wan tra ten. A no abi noti foe doe nanga sma foe a ten disi.” Srefi prenspari kerki fesiman ben gi froeklari na poebliki pe den e pori a boen nen foe bijbel. Den ben skrifi foe na Anglikan aartsbiskopoe Desmond Tutu ini The Star, wan koranti foe Zuid-Afrika, foe di a ben taki: „Joe abi pisi foe bijbel di no abi waarde di e tan.” Den sortoe froeklari disi e meki foeroe sma e aksi densrefi o foeroe bribi den moesoe poti ini bijbel.
Wan fanowdoe foe kisi tiri
Den sma di e soekoe fowtoe èn den sma di e bribi, moesoe erken taki, moro leki wan ten, grontapoe abi loesoe fanowdoe di e wroko. „Sondro taki libisma e leri gaw foe hori na esi-esi fasi fa sani e kenki ini en èigi afersi, so boen leki ini wan heri libimakandra”, na so Alvin Toffler ben skrifi ini en boekoe Future Shock (A seki foe a ten di e kon), „wi sa abi wan hebi jeje . . . broko fadon nomonomo”. A warskow dati ben gi moro leki 20 jari pasa. A broko fadon foe san Toffler ben taki, sori leki a e pasa joisti ini a ten disi.
Ala di a jarihondro disi e doro en kaba, dan a go na fesi foe teknologi nanga libisma filosofi no ben man foe tjari wan boen grontapoe kon. Den njoen howpoe foe wan njoen grontapoe seti ben kenki ini wan froewakti di no e kon troe, èn a libi foe foeroe sma ben go na baka, kon tron wan aladei feti foe kan tan na libi.
Nomroe e sori taki na ekonomia prati na mindri goedoewan nanga pôtiwan kon tron wan bigi difrenti. Wan njoen studie di meki, e sori taki 82.7 persent foe den goedoe foe grontapoe, de ini na anoe foe 20 persent nomo foe a nomroe foe sma di e libi na grontapoe. A de foe froewondroe dan taki orlokoe, angriten, siki, oproeroe èn anarchie (mankeri foe wan tirimakti ini wan kondre) de na ala sei ini foeroe kondre? A druk tapoe sma, foe kakafoetoe gi a porifasi foe libi, e meki foeroe krakti kon tapoe sma firi. Leki bakapisi, srefi a moro fondamenti pisi foe a libimakandra, na osofamiri, e ondrofeni go na baka.
Ala di foeroe sma, leki Toffler, e gi leki prakseri taki a de a frantiwortoe foe libisma foe „soekoe njoen fasi foe den kon kánkan èn kisi seikerfasi”, boeweisi e sori taki libisma no man foe tjari en eigi loesoe kon.
A wan enkri sani di tan abra
Bijbel, di den ben skrifi pikinmoro 3500 jari pasa, no kenki ini den jarihondro di pasa. Den gronprakseri foe en e tan ala ten. Foe eksempre, den wortoe foe Jeremia 10:23 ben sori foe de troe ini a ten disi moro leki wan ten na fesi: „A no de na a grontapoe sma foe a bepaal en pasi. A no de na wan man di e waka foe tiri srefi en foetoe na pasi.” Efoe libisma no man foe tiri den pasi foe den, soema kan doe dati? Bijbel e sori wi tapoe a wan enkri Fonten foe tiri: „Mi, Jehovah, na joe Gado, a Sma di e leri joe fa foe kisi wini gi joesrefi, mi e meki joe go na tapoe a pasi di joe moesoe waka.” — Jesaja 48:17.
Nanga jepi foe den bladzijde foe bijbel, Jehovah Gado e leri wi fa foe jepi wisrefi. Den foeroe nanga rai di e sori wi a pasi di wi moesoe waka. Den rai foe en e fiti ini a ten disi neleki fa den ben fiti ini a ten di a ben skrifi. Na artikel di e kon now sa ondrosoekoe a praktis fasi foe bijbel gi a jarihondro foe a ten disi foe wi. Ini difrenti afersi, foe gosontoe te go miti goedoe, famiri libi nanga a fasi fa wan sma e tjari ensrefi, joe sa kan si taki bijbel de troetroe wan klipston na mindri a drijfzand (santi pe joe e saka gowe na ini) foe a grontapoe foe now.
[Prenki na tapoe bladzijde 3]
Bijbel na wan ankra foe kánkan fasi ini a broeja grontapoe foe now