Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • fy kap. 9 blz. 103-115
  • A kan waka boen nanga osofamiri di abi soso a papa noso a mama!

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • A kan waka boen nanga osofamiri di abi soso a papa noso a mama!
  • A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • BASI DEN ALADEI SANI DI MOESOE DOE NA INI NA OSO
  • A TJALENSI FOE WROKO WAN DEIBREDE
  • SOEMA MOESOE SORGOE GI A TRAWAN?
  • TAN GI TRANGA LERI
  • WINI A FETI NANGA A SARI FIRI DI JOE ABI TAKI JOE DE JOE WAWAN
  • FA TRA SMA KAN JEPI
  • Fa mama di tanapoe den wawan e kakafoetoe ini a disiten grontapoe
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1980
  • Joe kan jepi weduwe nanga pikin di no abi papa „ini den benawtoe”
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1980
  • Wroko tranga foe meki joe osofamiri kisi froeloesoe
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
  • Poti prakseri na wan lobi-ati fasi na „den boi di no abi papa”
    Wi Kownukondre diniwroko 2002
Moro sani
A sroto gi wan kolokoe osofamiri
fy kap. 9 blz. 103-115

KAPITEL NEIGI

A kan waka boen nanga osofamiri di abi soso a papa noso a mama!

1-3. San meki taki a nomroe foe osofamiri di abi soso a papa noso a mama, e gro, èn fa a abi krakti na tapoe den wan di de ini a tori?

DEN kari den osofamiri di abi soso a papa noso a mama, „den osofamiri di e gro moro esi” na Amerkankondre. A situwâsi de a srefi na foeroe tra kondre. A moro bigi nomroe di skrifi foe brokotrow, foe sma di gowe libi a patna foe den, foe patna di prati, èn foe sma di e kisi pikin sondro foe trow, abi foeroe bakapisi gi miljoenmiljoen papa nanga mama èn gi pikin.

2 „Mi na wan weduwe di abi 28 jari èn di abi toe pikin”, na so wan mama di no abi masra ben skrifi. „Mi brokosaka srefisrefi bika mi no wani kweki den pikin foe mi sondro wan papa. A gersi leki no wan sma e broko en ede gi mi. Foeroe tron den pikin foe mi e si mi e krei èn a abi krakti na den tapoe.” Boiti taki foeroe papa nanga mama di no abi patna, moesoe feti nanga den firi soleki atibron, a firi di den e firi taki na den fowtoe èn a firi di den e firi sari taki den de den wawan, moro foeroe foe den e tanapoe na fesi a tjalensi foe abi wan wroko dorosei foe na oso èn so srefi foe doe wroko na oso. Wán ben taki: „Foe de wan papa noso mama di no abi patna, de leki wan sma di abi a koni foe kan fringi difrenti sani go na loktoe èn e fanga den na a srefi ten, ala di a e trowe trawan na loktoe baka. Baka te joe oefen siksi moen langa, dan te foe kaba, joe man doe dati nanga fo bal na a srefi ten. Ma heri esi baka te joe man doe dati, dan wan sma e trowe ete wan bal gi joe!”

3 Jongoewan na ini osofamiri di abi soso a papa noso a mama, foeroe tron abi den eigi strei e feti. Kande den abi foe doe nanga tranga firi di den kisi foe di a papa noso a mama gowe libi den wantronso noso dede. A gersi leki a abi wan dipi takroe krakti na tapoe foeroe jongoewan te a papa noso a mama no de.

4. Fa wi doe sabi taki Jehovah e broko en ede gi den osofamiri di abi soso a papa noso a mama?

4 Osofamiri di abi soso a papa noso a mama ben de na ini bijbel ten. Ibritron baka den Boekoe foe bijbel e taki foe a „boi di no abi papa” èn foe a „weduwe” (Exodus 22:22; Deuteronomium 24:19-21; Job 31:16-22). A no ben de so, taki Jehovah Gado no ben span en ede nanga a takroe situwâsi pe den ben de na ini. A psalm singiman ben kari Gado „wan tata foe den boi di no abi papa èn wan kroetoeman foe den weduwe” (Psalm 68:5). Foe troe, Jehovah e broko en ede na a srefi fasi gi den osofamiri di abi soso a papa noso a mama na ini a ten disi! Ija, a Wortoe foe en e gi gronprakseri di kan jepi foe meki sani waka boen nanga den.

BASI DEN ALADEI SANI DI MOESOE DOE NA INI NA OSO

5. Na fesi sortoe problema papa nanga mama di no abi patna moesoe tanapoe na ini a bigin?

5 Prakseri pikinso foe a wroko foe tiri wan oso. „Foeroe okasi de pe joe e winsi taki joe ben abi wan masra na joe”, na so wan oema di brokotrow e froeklari. „Foe eksempre, te a wagi foe joe e bigin meki babari èn joe no sabi foe pe a babari e kon.” Den man-nengre di brokotrow no sa langa pasa noso di a wefi foe den dede, e broeja kande so srefi foe den foeroe wroko di den moesoe doe now na ini na oso. Gi den pikin, a broeja di de na ini oso, e meki den e firi moro taki den no e tanapoe steifi èn taki den no abi seikerfasi.

Prenki na tapoe bladzijde 109

Pikin, wroko makandra nanga oen papa noso mama di no abi patna

6, 7. (a) Sortoe toemoesi moi eksempre a „bekwaam wefi” na ini a boekoe Odo ben poti? (b) Fa a de wan jepi na ini na oso foe den osofamiri di abi soso a papa noso a mama, te den de fajafaja na ini den frantiwortoe di den abi na oso?

6 San kan jepi? Loekoe na eksempre di a „bekwaam wefi” ben poti, di skrifi na ini Odo 31:10-31. Den foeroe difrenti sani di a ben doe de toemoesi aparti — bai sani, seri sani, nai krosi, bori, bai oso nanga gron, doe gronwroko, èn a ben drai wan bisnis. San ben de a sroto foe en? A ben de fajafaja na ini en wroko, a ben wroko te neti èn a ben opo froekoe foe bigin nanga den wroko foe en. Èn a ben orga sani boen, a ben prati wan toe wroko gi tra sma èn a ben gebroiki en eigi anoe foe sorgoe gi tra sma. A no de foe froewondroe taki a ben kisi prèise!

7 Efoe joe na wan papa noso mama di no abi patna, joe moesoe doe den frantiwortoe di joe abi na oso nanga joe heri konsensi. Feni prisiri na ini den sortoe wroko disi, bika disi e doe foeroe foe meki den pikin foe joe de moro kolokoe. Ma a de toemoesi prenspari foe meki joisti plan èn foe orga sani. Bijbel e taki: „Den plan foe wan sma di abi faja, seiker sa abi winimarki” (Odo 21:5). Wan papa di no abi wan wefi ben erken: „Mi no e prakseri foe njanjan te leki mi ben firi angri.” Ma den njanjan di sreka na fesi, de gosontoe èn den switi na ai moro leki den wan di sreka esi-esi. Kande joe moesoe leri toe foe doe njoen wroko na oso. Wan toe mama di no abi masra ben man foe doe ferfi wroko, wroko na a watra sistema, èn pikinpikin wroko na den oto foe den, foe di den ben teki rai na mati di sabi sani, na boekoe di e gi rai fa foe meki sani, èn na sma di abi a wroko foe doe den sani disi.

8. Fa den pikin foe papa nanga mama di no abi patna, kan jepi na ini na oso?

8 A de wan boen sani foe aksi den pikin foe gi jepi? Wan mama di no abi masra ben prakseri: „Joe wani tapoe na olo di kon de foe di a papa noso a mama no de, foe di joe e meki en makriki gi den pikin.” Dati kan de wan sani di sma e froestan, ma kande a no de ala ten gi a boen foe a pikin. Jongoewan di ben abi frede gi Gado na ini bijbel ten, ben kisi wroko foe doe di e fiti den (Genesis 37:2; Heisingi 1:6). So boen, ala di joe moesoe loekoe boen foe no poti toemoesi foeroe hebi na tapoe den pikin foe joe, tokoe a sa de wan koni sani foe joe te joe e gi den wroko foe doe, soleki foe wasi den doti sani èn foe hori a kamra foe den krin. Foe san ede joe no e doe wan toe foe den wroko makandra nanga den? Disi kan de wan prisiri sani srefisrefi.

A TJALENSI FOE WROKO WAN DEIBREDE

Prenki na tapoe bladzijde 107

Gebroiki so foeroe ten leki joe kan nanga den pikin foe joe

9. Foe san ede a de so, taki den mama di no abi masra nofo tron e tanapoe na fesi moni problema?

9 Moro foeroe foe den papa nanga mama di no abi patna, e feni taki a moeilek foe kisi a moni di den abi fanowdoe, èn jongoe mama di no trow, moro foeroe abi wan spesroetoe moeilek ten.a Na kondre pe jepi foe lanti de foe kisi, a de wan koni sani efoe den e gebroiki a jepi dati, te leki den kan feni wan wroko. Bijbel e gi kresten pasi foe gebroiki den sortoe seti disi te a de fanowdoe (Romesma 13:1, 6). Weduwe nanga den oema di brokotrow, e tanapoe na fesi den srefi tjalensi. Foeroe foe den di no ben man tra fasi leki foe go doe dorosei wroko baka, baka di den wroko foeroe jari na oso, kan feni nofo tron soso wan wroko di e pai lagi. Wan toe foe den man meki a fasi fa den e libi kon moro boen, foe di den e bigin nanga skoro di e leri den foe wroko, noso foe teki skoro di de gi wan sjatoe ten.

10. Fa wan mama di no abi masra, kan tjari kon na krin gi den pikin foe en foe san ede a moesoe feni wan grontapoe wroko?

10 No froewondroe efoe den pikin foe joe no lobi en te joe e soekoe wan wroko, èn joe no moesoe denki taki joe fowtoe. Na presi foe dati, tjari kon na krin gi den foe san ede joe moesoe wroko, èn jepi den foe froestan taki Jehovah e aksi foe joe taki joe moesoe sorgoe gi den (1 Timoteus 5:8). Baka ten, moro foeroe foe den pikin e fiti densrefi. Ma proeberi foe gebroiki foeroe ten nanga den, so foeroe leki a libi foe joe, pe joe abi foeroe foe doe, e gi joe pasi foe dati. So wan prakseri di joe e poti na den tapoe na wan lobi fasi, kan jepi toe foe meki a bakapisi kon moro pikin di e kon foe den skotoe di na osofamiri abi na moni sei. — Odo 15:16, 17.

SOEMA MOESOE SORGOE GI A TRAWAN?

Prenki na tapoe bladzijde 110

A gemeente no e frigiti „den weduwe” nanga „den boi di no abi papa”

11, 12. Sortoe skotoe den papa nanga mama di no abi patna moesoe hori, èn fa den kan doe disi?

11 A de wan gewoon sani te papa noso mama di no abi patna, abi wan spesroetoe krosibei matifasi nanga den pikin foe den, ma den moesoe loekoe boen foe no broko den skotoe di Gado poti na mindri den papa nanga mama èn den pikin. Foe eksempre, serjoesoe problema kan opo kon efoe wan mama di no abi masra e froewakti foe en manpikin taki a moesoe teki den frantiwortoe leki edeman foe na oso, noso taki a mama e teki en oemapikin leki a sma na soema a e froetrow nanga ala den inibere problema foe en, di e hebi na oemapikin. A no e fiti foe doe dati, a e gi stress, èn kande a e broeja wan pikin.

12 Gi den pikin foe joe a djaranti taki joe, leki a papa noso a mama, sa sorgoe gi den — no taki den pikin moesoe sorgoe gi joe. (Teki gersi 2 Korentesma 12:14.) Son tron, a kan taki joe abi rai noso jepi fanowdoe. Soekoe en na kresten owroeman noso kande na lepi kresten oema, no na den jongoe pikin foe joe. — Titus 2:3.

TAN GI TRANGA LERI

13. Na fesi sortoe problema di abi foe doe nanga tranga leri, wan mama di no abi masra kan tanapoe?

13 Kande wan man no abi foeroe moeiti te sma teki en serjoesoe leki wan sma di e gi tranga leri, ma kande wan oema abi problema ini a tori disi. Wán mama di no abi masra e taki: „Den manpikin foe mi abi bigiman skin èn bigiman sten. Son tron a moeilek foe no meki a gersi leki mi no man teki bosroiti noso taki mi swaki moro den.” Boiti dati, kande joe e sari ete foe a dede foe wan lobi patna, noso kande joe abi a firi taki joe fowtoe noso kande joe e atibron foe wan trowlibi di broko. Efoe a wet e gi joe nanga joe fosi patna a reti foe sorgoe foe den afersi foe den pikin, joe e frede kande taki joe pikin wani de moro foeroe nanga joe fosi patna. Den sortoe situwâsi disi kan meki a de wan moeilek sani foe gi tranga leri na wan balansi fasi.

14. Fa den papa nanga mama di no abi patna kan tan abi wan balansi fasi foe si tranga leri?

14 Bijbel e taki dati „wan boi di libi abra tapoe ensrefi, sa gi en mama sjen” (Odo 29:15). Jehovah Gado e horibaka gi joe foe meki wet ini na osofamiri, èn foe sorgoe taki den pikin e hori den wet toe. So boen, no broko kindi gi a firi taki joe fowtoe, gi konsensi-fonfon, noso gi frede (Odo 1:8). No skeki noiti nanga bijbel gronprakseri (Odo 13:24). Proeberi foe de reidelek, hori joesrefi na joe bosroiti, èn de kankan. Baka ten, moro foeroe foe den pikin sa doe wan sani na tapoe. Tokoe joe sa wani hori den firi foe den pikin foe joe na prakseri. Wán papa di no abi wefi e taki: „Mi ben moesoe safoe a tranga leri foe mi, bika mi ben kon froestan taki den ben skreki ete foe di den lasi a mama foe den. Mi e taki nanga den na ibri okasi. Wi abi ’ten foe taki inibere tori’ te wi e meki a neti njanjan. Na a ten dati den e froetrow mi troetroe.”

15. San wan papa noso mama di brokotrow no moesoe doe te a e taki foe a sma di ben de en patna?

15 Efoe joe brokotrow, joe no e doe no wan boen te joe e broko a lespeki gi a fosi patna foe joe. Te papa nanga mama e kroetoe, a e hati den pikin, èn te foe kaba, dati sa swaki a lespeki di den abi gi oen ala toe. Foe dati ede, no taki sani di e hati wan sma, soleki: „Joe abi den srefi takroe eigifasi leki joe papa!” Awansi sortoe pen joe fosi patna gi joe kande, en na a papa noso mama ete foe a pikin foe joe, di abi lobi fanowdoe, prakseri, nanga tranga leri foe a papa nanga a mama.b

16. Sortoe seti na jejefasi, moesoe de wan doronomo pisi foe gi tranga leri na ini oso di abi soso a papa noso a mama?

16 Soleki fa ben taki kaba na ini den kapitel na fesi, tranga leri abi foe doe nanga a gi foe leri èn a gi foe bodoi, no soso nanga strafoe. Wi kan kibri wisrefi gi foeroe problema nanga jepi foe wan boen programa foe gi leri na jejefasi (Filipisma 3:16). A de toemoesi prenspari foe fisiti den kresten konmakandra doronomo (Hebrewsma 10:24, 25). So a de toe foe abi wan alawiki osofamiri bijbelstudie. A troe, a no makriki foe hori so wan studie doronomo. „Baka te joe wroko wan heri dei, joe wani rostoe, troetroe”, na so wan opregti mama e taki. „Ma mi e sreka misrefi na ini mi froestan foe studeri nanga mi oemapikin, foe di mi sabi taki disi na wan sani di moesoe doe. A e njan boen troetroe foe wi osofamiri studie!”

17. San wi kan leri foe a toemoesi moi fasi fa Timoteus, a kompe foe Paulus, kweki?

17 Soleki fa a sori, Timoteus, a kompe foe na apostel Paulus, ben kisi leri foe bijbel gronprakseri foe en mama nanga en granmama — ma a de krin taki a no ben kisi dati foe en papa. Ma tokoe Timoteus ben tron wan toemoesi aparti kresten! (Tori foe den Apostel 16:1, 2; 2 Timoteus 1:5; 3:14, 15) Joe kan abi a howpoe toe foe abi boen bakapisi ala di joe e doe moeiti foe kweki den pikin foe joe „na ini a tranga leri èn a serjoesoe froemane foe Jehovah”. — Efeisesma 6:4.

WINI A FETI NANGA A SARI FIRI DI JOE ABI TAKI JOE DE JOE WAWAN

18, 19. (a) Fa a firi di wan sma e firi taki a de en wawan, kan sori ensrefi na wan papa noso mama di no abi patna? (b) Sortoe rai gi foe jepi foe basi den lostoe foe a skin?

18 Wan mama di no abi masra ben soktoe: „Te mi e kon na oso èn mi e si taki mi de mi wawan, èn spesroetoe baka te den pikin e sribi kaba, dan a sari firi taki mi de mi wawan e kon troetroe na mi tapoe.” Ija, a de moro foeroe a moro bigi problema foe papa noso mama di no abi patna, taki den e firi sari taki den de den wawan. A de wan gewoon sani foe angri foe abi waran demakandra èn krosibei demakandra foe a trowlibi. Ma wan sma moesoe proeberi foe loesoe a problema disi awansi san e pasa toe? Na ini den dei foe na apostel Paulus, wan toe jongoe weduwe ben gi pasi meki „den seks firi foe den kon na mindri den nanga Krestes” (1 Timoteus 5:11, 12). A ben sa doe foeroe takroe efoe wi ben sa gi den lostoe foe a skin na okasi foe tapoe den jeje afersi. — 1 Timoteus 5:6.

19 Wan kresten man ben taki: „Den seks lostoe tranga srefisrefi, ma joe kan basi den. Te wan prakseri e kon na ini joe ede, joe no moesoe tan prakseri foe en. Joe moesoe poeroe en. A e jepi toe foe prakseri foe joe pikin.” A Wortoe foe Gado e gi leki rai: ’Kiri den memre foe oen skin di abi foe doe nanga seks lostoe’ (Kolosesma 3:5). Efoe joe ben e proeberi foe kiri a lostoe di joe abi gi njanjan, joe ben sa leisi tijdschrift dan di e sori prenki foe switi njanjan, noso joe ben sa abi demakandra nanga sma di e taki ala ten baka foe njanjan? Kwetikweti! Na so a de toe nanga den lostoe foe a skin.

20. (a) Sortoe kefar e loeroe gi den wan di e hori nanga sma di no de na bribi? (b) Fa den sma di no ben abi patna ben feti nanga a sari firi taki den de den wawan, na ini a fosi jarihondro èn na ini a ten disi?

20 Wan toe kresten hori nanga sma di no de na bribi (1 Korentesma 7:39). Dati ben loesoe a problema foe den? Nôno. Wan kresten oema di brokotrow ben gi a warskow: „Wan sani de di takroe moro leki te joe no trow. Dati na te joe no trow nanga a joisti sma!” Sondro tweifri, den kresten weduwe foe a fosi jarihondro ben abi momenti pe den ben firi sari taki den de den wawan, ma den koniwan ben abi foeroe foe doe foe ’teki freimdesma na oso, wasi den foetoe foe den santawan, èn ben e jepi den sma di ben de ini banawtoe’ (1 Timoteus 5:10). Getrow kresten na ini a ten disi, di wakti foeroe jari langa foe feni wan patna di abi frede gi Gado, abi foeroe sani foe doe toe. Wan kresten weduwe di abi 68 jari, ben bigin fisiti tra weduwe te a ben kisi a firi taki a de en wawan. A ben taki: „Mi e feni taki te mi e tjari den sortoe fisiti disi, e doe mi wroko na oso èn e sorgoe gi mi jejefasi, dan mi no abi ten foe firi taki mi de mi wawan.” Foe leri tra sma foe Gado Kownoekondre na wan spesroetoe boen wroko di abi winimarki. — Mateus 28:19, 20.

21. Na sortoe fasi, begi nanga boen demakandra kan jepi foe wini a firi taki joe de joe wawan?

21 Foe taki en leti, wan sani no de foe dresi a sari firi wantewante, di sma abi foe di den de den wawan. Ma den kan tjari en nanga a krakti di Jehovah e gi. A krakti dati e kon te wan kresten „e tan horidoro na ini tranga begi èn e begi dei nanga neti” (1 Timoteus 5:5). Tranga begi na serjoesoe begi, ija, wan begi foe kisi jepi, kande nanga tranga babari nanga watra-ai. (Teki gersi Hebrewsma 5:7.) A kan de wan jepi troetroe foe poeroe joe ati kon na doro gi Jehovah „dei nanga neti”. Moro fara, gosontoe demakandra kan doe foeroe foe foeroe a leigi firi taki joe de joe wawan. Nanga jepi foe boen demakandra, wan sma kan kisi „a boen wortoe” foe deki-ati di skrifi na Odo 12:25.

22. Sortoe sani di wi moesoe hori na prakseri, sa jepi te den sari firi e kon wanwan leisi foe di wi de wi wawan?

22 Efoe wanwan leisi den sari firi taki joe de joe wawan, e opo kon baka — soleki fa a sori a sa de so — hori na prakseri taki no wan sma abi wan libi sondro problema. Foe troe, „a heri gemeenschap foe oen brada” e njan pina na a wan noso tra fasi (1 Petrus 5:9). No prakseri foe a ten di pasa (Preikiman 7:10). Prakseri foe den winimarki di joe abi. Moro prenspari, abi a fasti bosroiti foe hori joe soifri retifasi èn foe prisiri na ati foe Jehovah. — Odo 27:11.

FA TRA SMA KAN JEPI

23. Sortoe frantiwortoe kompe kresten abi gi den papa nanga mama di no abi patna, na ini a gemeente?

23 Na asisteri èn a jepi foe kompe kresten de wan kefalek warti sani. Jakobus 1:27 e taki: „A fasi foe anbegi di krin èn di de sondro flaka ini na ai foe Gado wi Tata, na disi: foe sorgoe gi den pikin di no abi papa nanga mama èn gi den weduwe di de na ini a banawtoe foe den.” Ija, kresten abi a plekti foe asisteri den osofamiri di abi soso a papa noso a mama. San na wan toe praktis fasi fa disi ben sa kan doe?

24. Na sortoe fasi wi kan jepi den osofamiri di abi soso a papa noso a mama èn di de ini nowtoe?

24 Jepi kan gi na skinfasi. Bijbel e taki: „Iniwan sma di abi grontapoe goedoe foe tan na libi èn a e si taki en brada e mankeri sani, ma a e tapoe a sori di a kan sori safoe sari-ati gi en, dan fa a lobi foe Gado e tan na ini en?” (1 Johanes 3:17) A fosi Griki wortoe gi „si” no wani taki soso a loekoe di wan sma e loekoe frafra wanwan leisi, ma a loekoe di a e loekoe nanga ala en prakseri. Disi e sori taki wan kresten di abi boenfasi ben sa kan kon sabi san na den situwâsi nanga den fanowdoe foe wan osofamiri. Kande den abi moni fanowdoe. Wan toe foe den kan abi jepi fanowdoe foe meki sani di broko na den oso. Noso den ben sa kan warderi en taki wi e gi den wan kari foe kon njan noso foe abi wan prisiri demakandra.

25. Fa kompe kresten kan sori sari-atifasi gi den papa nanga mama di no abi patna?

25 Moro fara, 1 Petrus 3:8 e taki: „Oenoe alamala moesoe abi a srefi fasi foe denki, sori firi gi trawan, abi brada firi foe lobi, abi safoe sari-atifasi.” Wan mama di no abi masra èn di abi siksi pikin, ben taki: „A tranga foe tjari èn son tron a hebi pasa marki. Ma wanwan leisi wan foe den brada noso sisa sa taigi mi: ’Joan, joe e doe wan boen wroko. A bakapisi sa warti en.’ A de wan jepi srefisrefi soso foe sabi wawan taki tra sma e prakseri joe èn taki den e broko den ede gi joe.” Den moro owroe kresten oema kan de spesroetoe wan boen jepi gi jongoe oema di de mama èn di no abi masra, foe di den e arki den te den abi problema gi san den ben sa kan sjen foe taki foe dati nanga wan mansma.

26. Fa den lepi kresten mansma kan jepi den pikin di no abi papa?

26 Den kresten mansma kan jepi na tra fasi. A regtfardiki man Job ben taki: „Mi ben sa froeloesoe . . . a boi di no abi papa èn ibri sma di no abi wan jepiman” (Job 29:12). Son kresten mansma na ini a ten disi, abi gosontoe belangstelling toe gi pikin di no abi papa èn den e sori opregti „lobi di komoto na wan krin ati”, ala di den no abi tra marki na prakseri (1 Timoteus 1:5). Sondro foe frigiti den eigi osofamiri, den ben sa kan seti sani wanwan leisi foe wroko nanga den sortoe jongoewan disi na ini a kresten diniwroko èn den ben sa kan aksi den toe foe teki prati na a osofamiri studie foe den noso na ini ontspanning. Den sortoe boenfasi disi ben kan froeloesoe wan boi di no abi papa, foe wan trangajesi fasi foe libi.

27. Foe sortoe jepi den papa nanga mama di no abi patna, kan de seiker taki den sa kisi?

27 A no de foe taki, dati te foe kaba, den papa nanga mama di no abi patna moesoe ’tjari den eigi lai’ foe frantiwortoe (Galasiasma 6:5). Ma tokoe, den kan kisi a lobi foe den kresten brada nanga sisa èn foe Jehovah Gado srefi. Bijbel e taki foe en: „A boi di no abi papa nanga a weduwe a e hori den tanapoe” (Psalm 146:9). Nanga a jepi foe En di gi nanga lobi, a kan waka boen nanga den osofamiri di abi soso a papa noso a mama!

a Efoe wan jongoe kresten e kisi bere foe di a tjari ensrefi na wan hoeroedoe fasi, dan a kresten gemeente no kan tapoe en ai kwetikweti gi san a doe. Ma efoe a abi berow, dan kande den gemeente owroeman nanga trawan na ini a gemeente wani gi en jepi.

b Wi no e taki djaso foe den situwâsi pe wan pikin abi kibri fanowdoe foe wan papa noso mama di e meshandri en. So srefi te a papa noso a mama e proeberi foe swaki a posisi foe joe, kande nanga a prakseri foe meki den pikin gowe libi joe, dan a kan de wan boen sani foe taki nanga den mati di abi ondrofeni, soleki den owroeman na ini a kresten gemeente, foe kisi rai fa foe doe na ini a situwâsi.

FA DEN BIJBEL GRONPRAKSERI DISI KAN JEPI . . . PAPA NANGA MAMA NANGA DEN PIKIN FOE HANDRI NANGA DEN PROBLEMA FOE OSOFAMIRI DI ABI SOSO A PAPA NOSO A MAMA?

Jehovah Gado na „wan tata foe den boi di no abi papa èn wan kroetoeman foe den weduwe”. — Psalm 68:5.

A de toemoesi prenspari foe meki joisti plan, foe meki sani waka boen. — Odo 21:5.

Jehovah e horibaka gi a reti di papa nanga mama abi foe gi tranga leri na a joisti fasi. — Odo 1:8.

Koni kresten weduwe e tan abi foeroe foe doe na ini boen wroko èn den e tan horidoro na ini begi. — 1 Timoteus 5:5, 10.

Foe sori wan joisti belangstelling gi „pikin di no abi papa nanga mama èn gi den weduwe” na wan pisi foe a troe anbegi. — Jakobus 1:27.

SAN DEN JONGOEWAN KAN DOE

A mama noso papa foe joe na wan sma di no abi patna? Efoe dati de so, san joe kan doe foe jepi? Wan foe den sani na taki joe moesoe gi jesi. Awansi o bigi wan pikin de noso awansi a de wan manpikin noso wan oemapikin, dati no e gi wan pikin pasi foe ’libi a wet foe en mama’ (Odo 1:8). Jehovah e gi joe a komando foe gi jesi, èn te foe kaba, dati sa tjari kolokoe kon gi joe. — Odo 23:22; Efeisesma 6:1-3.

Joesrefi moesoe bigin doe wan sani, èn sori warderi. „Mi mama e wroko na wan ati-oso èn a wroko-krosi foe en moesoe triki. So boen, mi e triki dati gi en”, na so Tony e taki. „A de wan jepi gi mi mama, foe dati ede mi e doe en.” Wan mama di no abi masra e taki: „Nofo tron mi e si taki te mi e firi broko-saka srefisrefi noso te mi e firi froeferi foe wan spesroetoe hebi dei na wrokope èn mi e kon na oso — dan dati na a dei pe mi oemapikin froekisi foe sreka a tafra èn foe sreka a bakadina njanjan.”

Hori na prakseri taki a de prenspari taki joe e wroko makandra nanga den. Baka te den wroko tranga a heri dei, a kan moeilek gi joe papa noso mama foe hori wan osofamiri bijbelstudie. Efoe joe no e wroko makandra nanga en, dan joe e meki a tori kon moro moeilek. Proeberi foe de klariklari te a joeroe doro di oenoe ben poti foe studeri. Sreka den les foe joe na fesi. Te joe e gi jesi, e sori warderi, èn e wroko makandra nanga joe papa noso mama, dan joe sa plisi den, èn san de moro prenspari srefi, joe sa plisi Gado.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma