“God i Mekim Ol i Kamap Man na Meri”
“God i wokim ol manmeri na ol i kamap olsem God yet. God i mekim ol i kamap man na meri.”—STAT 1:27.
EM I gutpela samting tru long i stap namel long lain bilong Jehova na bung wantaim ol man na meri, na ol liklik manki na pikinini meri tu, em nambawan tingting bilong ol em bilong laikim tru God na bihainim tok bilong em! Tok i tru i mekim yumi i kamap fri na yumi no kalabus moa long ol tingting na pasin em God Jehova i no save laikim, na tok i tru i skulim yumi long wokabaut stret olsem ol Kristen i mas mekim. (Jon 8:32; Kolosi 3:8-10) Olsem: Ol man bilong olgeta hap ol i gat ol tingting bilong ples long olsem wanem ol man i ken kamapim klia olsem ol i man tru, na ol meri i ken kamapim klia olsem ol i meri tru. Tru, taim mama i karim ol, ol i kamap man na meri. Tasol yu ting dispela samting tasol i mekim na ol i gat pasin olsem man tru na meri tru, o i gat sampela samting moa yumi mas tingim?
2 Yumi ol Kristen i save daun long Tok Bilong God, maski yumi gat ol tingting bilong yumi yet o sampela tingting bilong ples yumi bin kisim. (Matyu 15:1-9) Baibel i no kolim olgeta wan wan pasin bilong man tru na meri tru. Em i larim ol manmeri i kamapim pasin bilong man na meri long kain kain rot, olsem yumi lukim sampela lain i mekim. God i bin wokim ol i kamap man na meri, olsem na bilong i stap olsem, ol man i mas i stap man tru, na ol meri i mas i stap meri tru. Bilong wanem i olsem? Long wanem, God i wokim skin bilong tupela na bai narapela i wok gut wantaim narapela, na i gat narapela samting tu, olsem: Pasin bilong man bai poroman gut wantaim pasin bilong meri, na narapela i helpim narapela. (Stat 2:18, 23, 24; Matyu 19:4, 5) Tasol tingting bilong planti manmeri long ol samting bilong man na meri i paul tru. Planti ol i ting, bilong i stap man tru ol i mas mekim hatpela pasin long bosim meri, na mekim olsem ol i gat bikpela strong, o mekim ol samting i makim olsem ol i man tru tru. Long sampela lain, ol man i no save krai long ai bilong ol manmeri o taim ol tasol i stap—em samting bilong sem long en. Tasol taim Jisas i stap namel long ol manmeri ol i bung long matmat bilong Lasarus, “Jisas i krai.” (Jon 11:35) Pasin bilong Jisas olsem man tru, i nambawan olgeta, olsem na taim em i krai, em i no mekim pasin kranki. Long nau planti ol i gat tingting kranki long pasin bilong i stap olsem meri tru; ol i ting meri i mas i gat gutpela skin na pasin bilong kirapim bel bilong man long ol samting bilong maritpasin, na maski long ol narapela pasin.
Pasin Olsem Man Tru na Meri Tru
3 Wanem dispela pasin olsem man tru, na wanem dispela pasin olsem meri tru? Wanpela buk (The World Book Encyclopedia) i tok: “Klostu olgeta man na meri ol i no stap narapela narapela kain long skin tasol; ol i stap narapela narapela kain tu long ol pasin na laik bilong ol. Sampela pasin na laik i stap pinis long skin bilong ol taim mama i karim ol. . . . Tasol planti pasin bilong ol man na meri i narapela narapela kain, ating as bilong dispela em ol wan wan yet i bin lain long bihainim pasin i stret long ples bilong ol. Tru, taim mama i karim ol, ol i kamap man na meri, tasol ol i save lain long mekim pasin olsem man tru na meri tru.” Ol pasin yumi kisim taim yumi stap yet long bel bilong mama, ating dispela i as bilong planti pasin yumi bihainim, tasol bilong kisim pasin i stret long man tru na meri tru, yumi mas kisim save long ol samting God i laik bai yumi mas mekim, na wanem rot yumi laik bihainim long i stap bilong yumi.
4 Stori bilong Baibel long ol samting i bin kamap bipo i kamapim klia olsem wok bilong Adam insait long famili em i olsem: Adam i mas go pas na i stap het bilong meri pikinini bilong em. Na tu, em i mas bihainim laik bilong God long kamapim planti pikinini na bai ol inapim olgeta hap bilong graun, na bosim olgeta samting God i bin wokim long graun na ol i mas i stap aninit long man. (Stat 1:28) Ol wok Iv i mas mekim olsem meri tru, i olsem: Em i mas i stap olsem “helpim” na “poroman” bilong Adam, na em i mas daun long wok bos bilong Adam na wok gut wantaim em long kamapim laik bilong God long tupela, olsem God i bin tokaut long en.—Stat 2:18; 1 Korin 11:3.
5 Tasol Adam i no inapim wok bilong em, na Iv i mekim wok long pasin bilong em olsem meri long grisim na pulim Adam long bihainim pasin bilong em long sakim tok bilong God. (Stat 3:6) Taim Adam i mekim pasin em i save i no stret, em i no kamapim pasin olsem man tru. I olsem em i no gat bun, na long laik bilong em yet em i bihainim tok bilong meri bilong em, em snek i giamanim pinis, na em i no bihainim tok bilong Papa bilong em na Man bilong wokim em. (Stat 2:16, 17) I no longtaim na ol samting i painim namba wan man na meri olsem God i save em bai kamap sapos tupela i bikhet long em. Pastaim Adam i bin mekim ol switpela tok long meri bilong em, tasol nau em i kolim meri bilong em olsem “dispela meri yu bin givim mi.” Sin i stap long skin bilong em i paulim pasin bilong em olsem man tru, olsem na em i kirap na bosim strong meri bilong em. Na Iv bai i gat “bikpela laik yet” long man bilong em—ating Iv i strong tumas long mekim, o em i no mekim long stretpela tingting.—Stat 3:12, 16.
6 Dispela wok bilong paulim pasin olsem man tru na meri tru, em i kamap ples klia tru taim Bikpela Tait i no kamap yet. Sampela ensel i lusim wok tru bilong ol long heven na ol i tanim i kamap man bambai ol i ken mekim maritpasin wantaim ol meri. (Stat 6:1, 2) Baibel i stori olsem ol meri wantaim ol dispela ensel ol i kamapim ol pikinini man—em i no stori long ol i bin kamapim pikinini meri tu. Na ating olgeta dispela pikinini i no inap kamapim pikinini, long wanem, papa bilong ol em ol ensel, na mama bilong ol em ol meri bilong graun. Ol i gat nem olsem ol strongpela man tru, olsem Nefilim, o Man Bilong Daunim Man, long wanem, ol i mekim na ol man i pundaun. (Stat 6:4) Yumi ken ting ol i man bilong pait na bagarapim man na man bilong bikhet, na ol i no sori liklik long ol man.
7 Olsem na yumi save, naispela skin o gutpela bodi o bikpela bodi o strongpela bodi, ol dispela samting yet i no makim pasin olsem man tru o meri tru. Ol ensel i bin tanim i kamap man, ating ol i gat gutpela skin. Na ol Nefilim ol i traipela man na masolman, tasol tingting bilong ol i nogut tru. Ol dispela ensel i bikhet, na ol pikinini bilong ol tu, ol i mekim na pasin pamuk na pait na bagarapim man i go bikpela tru long graun. Olsem na Jehova i pinisim ol manmeri bilong dispela taim. (Stat 6:5-7) Tasol Bikpela Tait i no pinisim pasin bilong ol spirit nogut long paulim ol man, na em i no pinisim ol hevi i kamap long sin Adam i bin mekim. Taim Bikpela Tait i pinis, bihain ol man i kisim tingting kranki gen long pasin bilong man tru na meri tru, na Baibel i stori long pasin sampela i bin mekim—sampela i gutpela na sampela i nogut—na yumi inap kisim sampela tingting long ol dispela stori.
8 Josep na meri bilong Potifar ol i olsem piksa bilong soim yumi long stretpela pasin bilong i stap olsem man tru, na pasin kranki bilong ol meri bilong dispela graun long i stap olsem meri tru. Josep i gat gutpela skin, na meri bilong Potifar i aigris tru long em na i laik pulim em. Long dispela taim bipo i no gat wanpela rait i kamapim lo bilong God i tambuim pasin pamuk na bagarapim marit. Tasol Josep i ranawe long dispela meri pamuk na em i kamapim long ples klia olsem em i man tru bilong God; pasin em i mekim em bilong man tru na God i laikim dispela pasin bilong em.—Stat 39:7-9, 12.
9 Pasin bilong Esta na Kwin Vasti i narapela narapela kain. Vasti i hambak long naispela skin bilong em na em i ting, long olgeta taim King Serksis bai bihainim laik bilong em. Tasol long skin tasol em i olsem naispela meri. Em i no gat pasin daun o pasin olsem bilong meri tru, long wanem, em i no daun long man bilong em, em king bilong em. King i rausim em na em i makim wanpela meri i gat pasin olsem meri tru na i pret long God, na bai em i ken kamap kwin.—Esta 1:10-12; 2:15-17.
10 Esta i stap olsem gutpela piksa bilong ol meri Kristen i ken bihainim. Em i “naispela meri tumas na em i luk nambawan tru,” tasol em i “bilasim insait bilong [em] tu long olkain bilas i no inap long bagarap . . . , em pasin bilong i stap belgut na i stap bel isi.” (Esta 2:7; 1 Pita 3:4) Em i no tingim ol naispela bilas bilong skin em i nambawan bikpela samting. Esta i mekim ol gutpela tok isi na em i bosim gut skin bilong em, na taim lain bilong em i laik bagarap, em i daun yet long man bilong em, Serksis. Esta i save pasim maus bilong em long taim i gutpela long mekim olsem, tasol em i no pret long tokaut strong long taim i stret long mekim. (Esta 2:10; 7:3-6) Em i larim kasen-brata bilong em, Mordekai, i skulim em. (Esta 4:12-16) Em i mekim pasin sori long lain bilong em na em i stap gut long ol.
Gutpela Skin
11 Olsem wanem meri inap kisim pasin olsem meri tru? Wanpela mama i tok: “Wanpela meri inap givim switpela tok long yumi, tasol pasin bilong en i narakain. Na maski meri i luk nais tru, em i no inap i stap olsem oltaim. Mobeta yumi litimapim nem bilong meri i save aninit long Bikpela.” (Sindaun 31:30) Olsem na meri i mas pret long God na stap aninit long em, na sapos em i mekim pasin sori, na gutpela pasin, na pasin daun, na pasin isi long ol tok bilong em, orait, em i gat pasin olsem meri tru, winim naispela skin.—Sindaun 31:26.
12 Tasol sori tru, tok bilong planti man na meri i no kamapim gutpela tingting na save, na tok isi i no stap long maus bilong ol. Ol i save tok nogut long man, mekim tok i sutim bel bilong man, na tok doti, na ol tok i no save mekim gut long man. Sampela man i save ting, tok doti i makim pasin olsem man tru, na sampela meri ol i mekim pasin longlong na ol i bihainim dispela pasin bilong ol man. Tasol sapos meri i gat naispela skin, tasol em i no gat gutpela tingting na em i save tok pait, o mekim ol tok i sutim bel bilong man, o em i gat pasin bikhet, yu ting em i naispela meri tru, olsem em i gat pasin olsem meri tru? “Sapos wanpela meri em i naispela tru, tasol oltaim em i save mekim ol kranki pasin, orait em i olsem pik ol man i bilasim gut tru na putim naispela ring gol long nus bilong en.”—Sindaun 11:22.
13 Sapos meri i gat naispela skin na em i save mekim tok doti, o tok i sutim bel bilong man, o tok i no gat gutpela tingting long en, dispela i no stret wantaim naispela skin em i ting i makim olsem em i meri tru long ai bilong ol man. Na dispela pasin nogut inap mekim na long ai bilong ol man em i olsem meri em skin bilong em i nogut. Yumi ken pilim tru olsem maski man o meri i gat gutpela skin, dispela i no givim rot long em long belhat, na kros na bikmaus, na tok nogut. Olgeta Kristen inap kamap naispela long ai bilong God na ol man sapos ol i mekim ol tok na pasin em Baibel i as bilong en, na i stret ol i mas mekim olsem.—Efesus 4:31.
14 Tru, ol gutpela pasin bilong spirit i save kamapim pasin olsem bilong meri tru na man tru. Tasol skin bilong yumi i stap olsem wanem, na klos yumi pasim, na pasin bilong pasim klos, ol dispela samting i tokaut long pasin bilong yumi. Yumi ken save, taim aposel Pita i givim tok long ol meri Kristen, em i tingim sampela pasin bilong ol meri long taim bilong em long bilasim skin na gras bilong ol. Em i tok: “Yupela i no ken bilasim skin ausait tasol, long pasin bilong bilasim gras na putim bilas gol na kain kain naispela klos. Nogat. Mobeta yupela i bilasim insait bilong yupela tu long olkain bilas i no inap long bagarap. Dispela kain bilas em pasin bilong i stap belgut na i stap bel isi. Dispela kain pasin em i gutpela moa yet long ai bilong God. Ol meri bilong bipo olsem Sara i bin givim laip bilong ol yet long God . . . ol i save bilasim ol yet long dispela kain pasin, na ol i stap aninit long man bilong ol.”—1 Pita 3:3-5.
15 Long 1 Timoti 2:9, 10, Pol i toktok long bilas bilong ol meri olsem: “Mi laik bai ol meri i mas putim ol gutpela klos samting, inap tasol long ol. . . . Ol meri i laik bihainim tok bilong God, ol i mas mekim ol kain kain gutpela wok. Dispela em i bilas tru bilong ol.” Pol i kamapim klia olsem ol meri i mas pasim gutpela klos em inap tasol long ol na i kamapim stretpela tingting bilong ol.
16 Sapos wanpela man o meri, o wanpela yangpela, i pasim ol kain klos i save kirapim laik nogut long bel bilong ol man o meri, dispela i no kamapim pasin olsem bilong man tru o meri tru, na i no save givim biknem long God Jehova. Planti manmeri bilong dispela graun ol i strong tumas long pasim ol kain klos o bihainim ol pasin bilong kamapim klia ol hap skin bilong ol i makim olsem ol i man o meri. Tasol sampela ol i laik haitim dispela samting bambai i hatwok long ol narapela i ken save ol i man o meri, na bai ol i ken mekim pasin i no stret. Yumi ol Kristen i ken amamas olsem Baibel i kamapim tingting bilong God long dispela samting! Jehova i tokaut long ol Israel olsem: “I tambu long ol meri i pasim klos bilong man. Na i tambu long ol man i pasim klos bilong ol meri. God, Bikpela bilong yumi, i no save laikim ol manmeri i mekim kain pasin olsem. Nogat tru.”—Lo 22:5.
17 Yumi ken tingim ol tok Wastaua (tok Inglis) bilong Ogas 15, 1988, pes 17, i bin mekim long dispela samting, olsem: “Yumi no ken tingting olsem wanpela kain klos i gat stail tru na olgeta manmeri i save laikim, nogat; yumi mas tingting olsem dispela kain klos i stret long wanpela man o meri i pasim sapos em i tok em i wokman bilong God, o i no stret long em i pasim. (Rom 12:2; 2 Korin 6:3) Sapos yumi pasim ol kain klos olsem bilong taim bilong malolo o i pas tumas long skin, ating ol man i no ken putim yau long tok yumi autim long ol. Na i no stret tru long yumi pasim ol kain klos i mekim ol man i kamap olsem meri o meri i kamap olsem man. (Skelim wantaim Lo 22:5.) Tru, ol narapela narapela ples i gat ol stail bilong ol yet, na i gat ol kain klos bilong taim bilong san o taim bilong kol, na bilong mekim ol kain kain wok, olsem na kongrigesen Kristen i no save putim strongpela lo na ol brata bilong olgeta hap i mas bihainim, nogat.”
18 Dispela tok i kamapim stretpela tingting tru, na i stret yumi mas kisim dispela tok long nau. Tasol sori tru, sampela man na meri Kristen ol i bihainim nating ol kain stail bilong klos na bilong pasim gras em ol man bilong dispela graun i save kamapim, na ol i no save tingting olsem dispela inap bagarapim nem bilong Jehova na kongrigesen Kristen. I gutpela sapos yumi olgeta wan wan i skelim gut pasin bilong yumi yet long bilasim skin na bai yumi ken save, yumi bihainim tingting bilong ol lain bilong dispela graun o nogat. O yumi ken go long wanpela brata o sista i gat gutnem na i gat save long dispela samting na askim em, em i ting i gutpela long yumi senisim sampela pasin bilong yumi long bilas, o nogat; na sapos em i givim sampela tok long yumi, i gutpela yumi tingim gut ol dispela tok.
Man na Meri Kristen—Ol i Man Tru na Meri Tru
19 God bilong dispela graun em Satan, na em i bin paulim tru tingting bilong ol man long ol samting bilong man na meri, na ol i no paul long ol samting bilong bilas tasol, nogat. (2 Korin 4:4) Long sampela kantri planti meri ol i save resis wantaim man long kamap bos bilong famili na ol i sakim ol lo bilong Baibel long dispela samting. Tasol sampela man ol i lusim wok bilong ol olsem het bilong famili, olsem Adam i bin mekim. Na sampela meri ol i laik lusim stretpela pasin bilong marit na slip wantaim ol meri, na sampela man i laik lusim stretpela pasin bilong marit na slip wantaim ol man. (Rom 1:26, 27) Tasol i gat wanpela pasin tasol bilong man long stretpela pasin bilong marit, na wanpela pasin tasol bilong meri. Baibel i no makim narapela kain pasin God i orait long en. Na sapos i gat sampela man o meri, em taim ol i no kamap Kristen yet, tingting bilong ol i paul na ol i no save ol i laik i stap olsem man o meri, ol i ken bilip tru olsem sapos ol i bihainim lo bilong God long ol man na meri, dispela bai helpim ol inap oltaim oltaim bihain. Ol man na meri i kamap gutpela olgeta long bihain, ol bai tenkyu tru long dispela lo bilong God.
20 Baibel i soim yumi olsem ol man na meri Kristen ol i mas wok long kisim na bihainim ol gutpela pasin em spirit bilong God i save kamapim—laikim tru ol arapela, amamas, stap bel isi, i no belhat kwik, helpim ol man, mekim gutpela pasin long ol, bilip, pasin isi, bosim skin. (Galesia 5:22, 23) Ol man inap kamapim moa yet pasin olsem bilong man tru, na ol meri inap kamapim moa yet pasin olsem bilong meri tru, sapos ol i bihainim ol dispela pasin em spirit i save kamapim long man. Taim man i bihainim ol pasin em spirit bilong God i save kamapim, i no hatwok long meri i daun long em, na taim meri i bihainim ol dispela pasin, i no hatwok long man bilong em i laikim em tru.
21 Nambawan man tru i bin i stap long graun, em Krais Jisas, na olgeta Kristen i mas bihainim pasin na wokabaut bilong em. (1 Pita 2:21-23) Ol man na meri wantaim i mas i stap gut long God na bihainim Tok bilong em olsem Jisas i bin mekim. Jisas i bin kamapim ol gutpela pasin tru, olsem laikim tru ol narapela, na pasin isi, na marimari. Yumi ol Kristen tru i mas bihainim pasin bilong Jisas, na long dispela rot yumi inap kamapim klia olsem yumi disaipel bilong em.—Jon 13:35.
22 Jisas Krais em i man tru, na taim yumi kisim save long i stap bilong em olsem Baibel i kamapim, yumi inap save long ol pasin bilong em olsem man tru. Em i no bin marit, tasol Baibel i kamapim klia olsem em i amamas long bung wantaim ol meri. (Luk 10:38, 39) Taim em i stap wantaim ol man na meri, long olgeta taim em i save bihainim stretpela pasin. Em i nambawan gutpela piksa bilong pasin olsem man tru. Em i no larim wanpela man o meri o bikhet-ensel i tekewe pasin bilong em olsem man tru na pasin bilong i stap gut long Jehova. Em i no surik long mekim ol wok bilong em, na em i no toktok planti long mekim.—Matyu 26:39.
23 Yumi amamas tru long i stap insait long lain bilong Jehova na bung wantaim ol man na meri, na ol yangpela tu, em nambawan tingting bilong ol em bilong laikim tru God Jehova na bihainim tok bilong em! Taim yumi bihainim Tok Bilong God, dispela i no save kalabusim yumi. Yumi stap fri na yumi no kalabus moa long ol pasin bilong dispela graun i save daunim tru gutpela laik bilong God long wok bilong man na meri. Yumi inap amamas tru taim yumi inapim ol wok God i givim long yumi, maski yumi man o meri. Tru tumas, yumi tenkyu tru long God Jehova long olgeta gutpela samting em i bin mekim bilong helpim yumi, na yumi tenkyu long em i bin wokim yumi i kamap man na meri!
Bai Yu Bekim Olsem Wanem?
◻ Baibel i stori olsem wanem long wok bilong man na meri?
◻ Taim Bikpela Tait i no yet, pasin olsem man tru i bin paul olsem wanem? Long taim bilong yumi, tingting bilong planti manmeri long pasin olsem man tru na meri tru i bin paul olsem wanem?
◻ Bai yu wok long bihainim wanem tok bilong Baibel long gutpela skin na bilas samting?
◻ Ol man na meri Kristen i ken mekim wanem bilong soim olsem ol i man tru na meri tru?
[Askim Bilong Stadi]
1. Tok i tru i helpim ol man na meri Kristen olsem wanem?
2. (a) Wanem samting i mas stiaim tingting bilong yumi long pasin bilong man tru na meri tru? (b) Olsem wanem long tingting bilong planti manmeri long pasin bilong i stap man tru na meri tru?
3. Ol man na meri i stap narapela narapela kain olsem wanem?
4. Baibel i tok wanem long wok bilong man na wok bilong meri?
5. Wanem samting i bin bagarapim pasin wanbel i stap namel long man na meri?
6, 7. (a) Taim Bikpela Tait i no yet, wanem samting i bin paulim pasin olsem man tru? (b) Ol samting i bin kamap paslain long Bikpela Tait inap givim wanem tingting long yumi?
8. Olsem wanem Josep i stap olsem gutpela piksa long pasin olsem man tru?
9, 10. (a) Kwin Vasti i mekim wanem wok nogut long pasin bilong em olsem meri? (b) Olsem wanem Esta i stap olsem gutpela piksa long pasin olsem meri tru?
11. Yumi mas ting olsem wanem long naispela skin?
12, 13. (a) Sori tru, planti manmeri i save kamapim wanem kain tok? (b) Wanem insait bilong tok bilong Sindaun 11:22?
14. Namba Wan Pita 3:3-5 i tok wanem kain bilas i gutpela? Wanem tingting bilong yu long dispela samting?
15. Ol meri Kristen i mas pasim wanem kain klos?
16, 17. (a) Planti man na meri long nau ol i bin mekim wanem wok nogut long ol klos? (b) Tok bilong Lo 22:5 i mas givim wanem tingting long yumi?
18. Bilong helpim yumi long bihainim ol tok bilong Baibel long ol samting bilong bilas, yumi ken mekim wanem?
19. Yumi mas wok long sakim wanem samting em inap paulim tru tingting bilong yumi?
20. Tok bilong Galesia 5:22, 23 i mas mekim wanem long tingting bilong yumi long pasin bilong i stap man tru na meri tru?
21, 22. (a) Long pasin na wokabaut bilong em, Jisas i bin makim wanem gutpela rot bilong yumi ken bihainim? (b) Olsem wanem Jisas i bin kamapim klia olsem em i man tru?
23. Ol Kristen tru i save kisim wanem ol blesing taim ol inapim ol wok bilong ol olsem man na meri?
[Piksa long pes 17]
Tru, Esta i gat naispela skin, tasol yumi tingim Esta i olsem meri i mekim gutpela pasin na bihainim pasin daun
[Piksa long pes 18]
Yumi mas bilas gut, tasol yumi mas bilasim moa yet bel bilong yumi