Wastaua INTENET LAIBRERI
Wastaua
INTENET LAIBRERI
Tok Pisin
  • BAIBEL
  • Ol PABLIKESEN
  • Ol MITING
  • g93 8/8 p. 3-4
  • Ol Man i Laik Bai Nupela Taim i Kamap

No gat vidio bilong dispela seksen.

Sori, popaia kamap long lodim vidio.

  • Ol Man i Laik Bai Nupela Taim i Kamap
  • Kirap!—1993
  • Ol Liklik Het Tok
  • Wankain Infomesen
  • Wanem Kain Nupela Taim?
  • Baibel i Tok Wanem Long Nuklia Woa?
    Sampela Moa Topik
  • Nupela Taim—Em Bai Kamap?
    Kirap!—1994
  • Husat Inap Kamapim Gutaim Bilong i Stap Oltaim?
    Kirap!—1996
  • Pait Nuklia i No Inap Kamap!
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1994
Lukim Moa
Kirap!—1993
g93 8/8 p. 3-4

Ol Man i Laik Bai Nupela Taim i Kamap

INAP planti yia pinis ol man bilong graun i bin karim kain kain bikpela hevi. Insait long 80 yia pinis, ol pait na hangre na pasin nogut na ol bikpela sik na pasin bilong bagarapim ol samting long graun, ol i go moa nogut. Olsem na olgeta man i gat laik bai nupela taim i kamap. Ol gavman i save long dispela laik bilong ol man, olsem na ol i tokaut long kamapim nupela taim.

Ating yu bin harim o kaunim sampela tok bilong sampela bikman ol i tok, dispela nupela taim i kam klostu nau. Long Septemba 1991 presiden bilong Amerika long dispela taim, em George Bush i tok: ‘Long nau taim mi lukim gavman demokratik i kamap long planti kantri, ating yumi ken tok yumi kamap klostu nau long nupela taim.’

Bilong truim tok bilong ol, olsem nupela taim klostu nau em bai kamap, ol bikman bilong gavman i save tok pasin birua namel long lain Is na Wes i pinis. Tru tumas, yumi amamas long planti gavman i wok long pinisim planti samting bilong pait, olsem na nau planti manmeri i wetim nupela taim na ol i ting, long dispela taim ol i ken sindaun gut na amamas i stap.

Long Epril 1992 George McGhee, bipo em i bin wok long gavman bilong Amerika, em i tok: ‘Mi ting pasin bilong i stap wanbel, dispela tasol inap kamapim nupela taim.’

McGhee i tok, Frans i tok promis olsem long pinis bilong 1992, ol i no ken traim moa ol bom nuklia bilong ol, na ol i mekim olsem bilong ‘kirapim ol narapela kantri i gat ol bom nuklia long bihainim dispela pasin Frans i tok promis long mekim.’ McGhee i tok, nau Rasia i no kamapim planti bom nuklia samting bilong pait.

Long Julai 1991 long Landon, ol bikman bilong ol gavman i bin bung, na 7-pela bilong ol i tok, pait i bin kamap long Galf bilong Persia na planti kantri i bung wantaim bilong pinisim dispela pait, na dispela i kamapim klia olsem olgeta kantri inap wok wantaim bilong kamapim pasin sekan na pinisim ol pait.

Wanem Kain Nupela Taim?

Tok bilong ol gavman inap strongim yumi, tasol yumi mas askim skin bilong yumi yet olsem: Ol gavman i laik kamapim wanem kain nupela taim? Long nupela taim bilong ol, ol pait bai kamap?

McGhee i bekim dispela ol askim olsem: ‘Amerika i mas holim sampela samting bilong pait, na sapos hevi i kamap long narapela kantri, Amerika inap helpim ol.’ Olsem na yumi save ol man bilong gavman i no tok olgeta samting bilong pait bai pinis. Na ol i no tok, ol i no ken insait long pait sapos i no gat narapela rot na pait i mas kamap. Tru tumas, ol gavman i no inap tok promis long kamapim nupela taim i no gat pait. Ol i save ol i no inap tru long kamapim nupela taim i no gat pait.

Wanpela nius (New York Times) bilong Me 17, 1992 i helpim yumi long save long dispela samting taim nius i kamapim wanpela stori i gat het-tok, “Nupela Taim.” Man bilong raitim dispela stori i tok: ‘Taim mi lukim televisen mi no ting i gat nupela taim. Yumi lukim ol bom samting i pundaun long biktaun Sarajevo, na ol provins bilong Bosnia na Hersegovina, na ol manmeri i pret na bung i stap. Kirap long taim ol bom bilong lain Natsi i pundaun long Rotedam [Holan] i kam inap long nau, i no gat nupela taim.’

Bilong kamapim nupela taim na ol manmeri i ken amamas long en, i no ol pait tasol i mas pinis​—planti hevi moa i mas pinis. Tingim pasin bilong bagarapim win, na graun, na ol wara. Na tingim ol bikpela man i save bosim ol lain raskol na ol man bilong maketim ol drak nogut. Dispela ol raskolman i stilim mani kago bilong planti milion man, na taim ol dispela man i kisim ol drak ol i maketim, dispela i bagarapim skin bilong ol. Na planti bikbus i wok long pinis nau, olsem na taim ren i kam, tait wara i kamap na dispela i bagarapim kaikai ol man i planim.

Na i gat planti sik nogut, olsem sik bilong klok, na kensa, na AIDS, na daiabitis. Na planti man i stap rabis, na planti i no gat ples slip, na planti i sot long kaikai na wara bilong dring, na planti i no inap rit rait. Na win oson, em dispela traipela samting olsem blanket long ples antap na em i save banisim ol lait nogut, nau em i wok long bagarap. Na yumi ken kolim planti hevi moa. Tasol ol man i mas wok long pinisim ol dispela hevi sapos ol i no laik bai ol dispela hevi i bagarapim ol. Olsem wanem? Man yet inap kamapim nupela taim na bai ol dispela hevi i no ken bagarapim em?

Planti yia nau ol oganaisesen i wok strong long painim rot bilong pinisim ol hevi i kamap long graun. Tasol ol hevi i go bikpela moa, na sampela nupela hevi moa i kamap, na i no gat rot bilong stretim. Man i no inap stretim ol dispela hevi, olsem na dispela tingting long nupela taim, em tingting nating o nogat? Yumi ken tok, nogat! Sapos yu laik save, i gat wanem as na mipela i tok olsem, orait kaunim stori i kam bihain long dispela.

    Tok Pisin Pablikesen (1983-2025)
    Log Aut
    Log In
    • Tok Pisin
    • Serim
    • Preferens
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Lo Bilong Yusim
    • Privacy Policy
    • Ol Praivesi Seting
    • JW.ORG
    • Log In
    Serim