Wastaua INTENET LAIBRERI
Wastaua
INTENET LAIBRERI
Tok Pisin
  • BAIBEL
  • Ol PABLIKESEN
  • Ol MITING
  • g94 7/8 p. 20-22
  • Olsem Wanem Mi Ken Abrusim Sik AIDS?

No gat vidio bilong dispela seksen.

Sori, popaia kamap long lodim vidio.

  • Olsem Wanem Mi Ken Abrusim Sik AIDS?
  • Kirap!—1994
  • Ol Liklik Het Tok
  • Wankain Infomesen
  • Sik AIDS​—Tok Giaman na Tok Tru
  • Tru Yu No Ken Kisim?
  • Ol Traim
  • Yu Mas Tok, Nogat
  • Sik AIDS—Mi Inap Kisim?
    Kirap!—1994
  • Aids—Rot Bilong Sakim
    Kirap!—1998
  • Helpim Ol Man i Gat Sik AIDS
    Kirap!—1994
  • AIDS i Go Bikpela Long Afrika
    Kirap!—2003
Lukim Moa
Kirap!—1994
g94 7/8 p. 20-22

Ol Yangpela i Laik Save . . .

Olsem Wanem Mi Ken Abrusim Sik AIDS?

KAYE i tok: ‘Mi belhat, long wanem, mi larim dispela samting i painim mi. Ol samting mi bin orait long mekim i tekewe pinis ol samting ating bihain mi gat laik long mekim.’ (Nius Newsweek, bilong Ogas 3, 1992) Taim Kaye i gat 18 krismas em i kisim jem bilong sik AIDS.

I no Kaye tasol i gat dispela sik​—winim wan milion manmeri long Yunaitet Stets i gat jem bilong sik AIDS.a Ol i no save hamas yangpela i gat dispela jem, tasol nau ol yangpela i tingting planti. Wanpela lain i givim askim long sampela yangpela long Briten na ol i kisim save olsem: Bikpela samting ol yangpela i tingting planti long en, em sik AIDS. Tasol wanpela lain (U.S. Centers for Disease Control) i tok: ‘Planti yangpela i tok, ol i mekim yet sampela pasin inap givim dispela sik long ol.’

Man i gat sik AIDS em i save dai. Dispela sik i wok long go bikpela tru na i go long olgeta hap bilong graun. Olsem na yu ken mekim wanem bilong abrusim dispela sik nogut?

Sik AIDS​—Tok Giaman na Tok Tru

Wanpela lain (U.S. Centers for Disease Control) i bin redim wanpela liklik buk i tok: ‘Jem bilong sik AIDS i no save kamap nating. Yu no inap kisim olsem yu kisim kus.’ Olsem na ol i ting sapos yu mas sindaun klostu o toktok wantaim narapela i gat sik AIDS, olsem long skul samting, i no olsem yu bai kisim sik AIDS. Sik AIDS i no save raun long win olsem sampela sik, olsem na yu no ken tingting planti sapos wanpela man i gat sik AIDS em i kus klostu long yu. Famili bilong sampela i gat sik AIDS, ol i bin mekim wok long wanpela taul bilong waswas, na kaikai long wankain plet, na mekim wok long wankain bras bilong tit, tasol ol i no bin kisim dispela sik.b

Ol inap mekim olsem, long wanem, dispela jem nogut i stap long blut, na melek, na wara bilong sem. Olsem na planti man i kisim dispela sik taim ol i slip wantaim narapela i gat dispela sik, o taim man i mekim pasin sodom.c Na planti i kisim dispela sik taim ol i mekim wok long wankain nil ol man bilong kisim drak long sut ol i bin mekim wok long en.d Na maski ol dokta i tok, ol i save glasim gut blut, sampela inap kisim dispela sik long pasin bilong kisim blut long haus sik.

Olsem na olgeta man i pamuk o givim sut long ol yet bilong kisim drak gavman i tambuim, ol inap kisim jem bilong sik AIDS. Tru, ating skin bilong man yu laik slip wantaim em, i no olsem i sik, tasol wanpela liklik buk (Voluntary HIV Counseling and Testing: Facts, Issues, and Answers) i tok: ‘Taim yu lukim skin bilong man o meri yu no inap save em i gat jem bilong sik AIDS o nogat. Skin bilong man inap strong na em yet i no pilim sik, tasol jem bilong sik AIDS i stap pinis long skin bilong em. Olsem na planti manmeri i gat jem bilong sik AIDS ol i no save.’

Tru Yu No Ken Kisim?

Planti saveman na wokman bilong helt i kirapim ol man long mekim wok long kondom.e Ol toksave long televisen, na long ol bikpela notisbot, na long skul, ol i tok, man i no ken kisim dispela sik sapos em i mekim wok long kondom. Sampela skul i save givim kondom long ol sumatin. Ol yangpela i bilipim ol dispela tok gris, olsem na planti ol i mekim wok long kondom.

Tasol maski planti i mekim wok long kondom, yu ting dispela inap pasim sik bilong pamuk? Wanpela liklik buk bilong Retkros i tok: ‘Kondom inap helpim yu long abrusim dispela sik.’ Tasol olsem wanem? Bai yu amamas sapos kondom ‘inap helpim yu’ tasol, tasol yu inap kisim wanpela bikpela sik na em inap kilim yu i dai? Dispela lain U.S. Centers for Disease Control i tok: ‘Sampela kain kondom (latex) i bin helpim sampela man na ol i no kisim sik AIDS o ol narapela sik bilong pamuk. Tasol no ken ting sapos yu putim kondom, yu no ken tru kisim wanpela sik.’ Tru tumas, kondom inap bruk o tekewe. Nius Time i tok, long olgeta wan handet wan handet kondom, 10 i go inap 15 ol i no mekim gut wok bilong ol. Olsem wanem? Yu laik bilip tru long dispela kain samting em inap bagarap taim yu mekim wok long en, na bihain laip bilong yu i bagarap? Na long olgeta wan handet wan handet yangpela long Yunaitet Stets em ol i save pamuk, klostu 50 tasol i save mekim wok long kondom.

Olsem na tok bilong Sindaun 22:3 i stret long dispela taim nau. Em i tok: “Man i gat gutpela tingting, em i save olsem, hevi i laik kamap long em na em i abrusim. Tasol man i no gat tingting, em i lukim trabel i stap long rot bilong en, na em i go na bungim na karim hevi.” Nambawan rot bilong abrusim sik AIDS​—sakim olgeta drak na pasin pamuk. Tasol planti ol i ting i no hatwok long tok olsem, tasol i hatwok long bihainim dispela tok. Na em i hatwok moa long ol yangpela, long wanem, i gat planti samting i laik pulim ol long mekim ol dispela pasin.

Ol Traim

Taim yu yangpela yet, laik bilong bel i kirap strong. (1 Korin 7:36) Na televisen na ol piksa wokabaut i gat strong long pulim tingting bilong ol yangpela. Sampela lain i skelim dispela samting i tok, ol yangpela i save lukim televisen inap 5-pela aua samting long olgeta de. Na planti piksa ol i lukim em ol piksa bilong pasin pamuk. Tasol long ol dispela piksa, ol yangpela i no lukim olsem pasin pamuk i kamapim hevi. Wanpela lain i stori long televisen long Yunaitet Stets olsem: ‘Ol man na meri i slip wantaim na ol i no marit, ol i save kamap 4-pela inap 8-pela taim moa long ol piksa, winim ol marit i mekim dispela pasin long ol piksa. I no planti taim ol i stori long samting bilong pasim bel. Tasol long ol dispela piksa, wan wan meri tasol i kisim bel o wan wan tasol i kisim sik bilong pamuk. Long ol piksa, ol pamukmeri o man i mekim pasin sodom, ol tasol i kisim sik​—ol narapela nogat.’​—Center for Population Options.

Olsem wanem? Sapos yu lukim planti kain piksa olsem, dispela inap bagarapim pasin bilong yu? Baibel i tok, em inap. Galesia 6:​7, 8 i tok: “Nogut yupela i giamanim yupela yet na yupela i ting yupela inap long trikim God. Yupela bai i no inap tru. Yu planim pikinini bilong wanem kain kaikai, em dispela kain kaikai tasol bai i kamap . . . Man i bihainim ol laik bilong olpela bel bilong em yet, orait dispela pasin bilong olpela bel bai i kamapim kaikai nogut na em bai i bagarap olgeta.” Ol i skelim 400 yangpela na ol i kisim save olsem: ‘Ol yangpela i save lukim planti piksa i kamapim maritpasin samting, dispela i bin kirapim ol long pamuk.’

Na ol wanlain tu ol i save pulim ol yangpela. Yangpela David i tok: ‘Mi no laik stap narapela kain long ol wanlain bilong mi, nogut ol i no laikim mi. Olsem na planti taim mi mekim sampela samting i no stret. Bihain mi save mi gat sik AIDS.’ Na ol yangpela long taim bilong Baibel, ol tu i gat hevi long wanlain bilong ol. Baibel i givim wanem tok bilong helpim yu? “Pikinini, sapos ol raskol o stilman i grisim yu long mekim ol pasin nogut, orait yu no ken bihainim tok bilong ol.”​—Sindaun 1:10.

Yu Mas Tok, Nogat

Sampela man i save tok, yu no inap kisim sik long poroman sapos yu putim kondom. Na ol i tok, pasin bilong i stap tambu olgeta long slip wantaim narapela, i no gat wanpela man inap mekim olsem. Tasol yu ting dispela kain tingting long orait long pasin pamuk i save helpim ol man? Wanpela yangpela i tok, dispela kain tingting i save paulim ol yangpela. Em i tok: ‘Ol i tok mipela i mas tok nogat long maritpasin, na i gutpela sapos mipela i stap stret. Tasol ol i save givim kondom long mipela na tokim mipela long olsem wanem mipela ken pamuk na no ken karim hevi long en.’

Tasol no ken bilipim dispela tingting kranki. Sampela i ting Baibel i no bilong ol man bilong nau i mas bihainim, tasol Baibel i strong long yu mas sakim ol pasin yu inap kisim sik AIDS long en. Sapos yu bihainim lo bilong Baibel long abrusim blut, yu no inap kisim sik AIDS long pasin bilong kisim blut long haus sik. (Aposel 15:29) Na lo bilong Baibel long pasin pamuk bai lukautim yu. Em i tok: “Oltaim yupela i mas i stap longwe long pasin pamuk. Olgeta arapela sin ol man i save mekim, ol i kamap ausait long bodi. Tasol man i mekim pasin pamuk, em i mekim nogut long bodi bilong em yet.” (1 Korin 6:18) Na taim yumi tingim bikpela hevi bilong sik AIDS, yumi save tok bilong Baibel i stret.

Olsem wanem ol yangpela i ken “stap longwe” long pasin pamuk? Planti yia nau ol stori long “Ol Yangpela i Laik Save . . .” i bin kamapim sampela gutpela tok bilong helpim ol yangpela olsem: Nogut yangpela man na meri i wokabaut wantaim na lusim ol narapela; nogut tupela tasol i stap long ka o long haus; ol i mas was gut na tambuim sampela pasin i makim olsem narapela i laikim narapela; no ken dring, long wanem, dispela inap paulim tingting; na sapos bel i kirap, ol i mas strong long tok, nogat.f Tasol maski wanem samting i kamap, no ken larim wanpela i subim yu long mekim wanpela samting em inap bagarapim yu long skin na long spirit. (Sindaun 5:​9-14) Long nius Newsweek, yangpela meri, em Amy, em i tok: ‘Olsem wanem? Yu laik putim laip bilong yu long han bilong narapela?’ Taim Amy i stap yet long haiskul em i kisim sik AIDS long boipren bilong em. Olsem na Amy i tok: ‘Olsem wanem? Dispela meri o man i gutpela tru inap long yu i dai bilong givim amamas long em? Ating nogat.’

[Ol Futnot]

a Lukim stori long Kirap! bilong Jun 8, 1994​—“Ol Yangpela i Laik Save . . . Sik AIDS​—Mi Inap Kisim?”

b Nambawan dokta bilong gavman long Amerika bipo (Dr. C. Everett Koop) em i tok: ‘Long 1981 mipela i save dispela sik i stap long dispela kantri. Olsem na sapos sik AIDS inap kamap long rot bilong stap klostu long wanpela i gat dispela sik, ating nau yumi mas save long dispela, a?’

c O pasin bilong putim sem long maus o long as.

d Lain U.S. Centers for Disease Control i tok: ‘Sapos yu tingting long putim hul long yau bilong putim yau-ring, yu mas go long man i gat namba long mekim dispela samting, na em i mas mekim wok long nupela nil o nil em i bin wasim gut long marasin. No ken sem long askim em long dispela samting.’

e Nius FDA Consumer i tok: ‘Kondom em wanpela samting i karamapim sem bilong man. Em i pasim sik bilong pamuk, long wanem, melek, blut, o wara bilong sem i no inap i go long narapela.’

f Lukim ol stori long “Ol Yangpela i Laik Save . . .” long Kirap! bilong Disemba 8, 1986; Novemba 8, 1989; Janueri 8, 1993.

[Piksa long pes 22]

Sapos yu no sakim pasin pamuk yu inap kisim sik AIDS

    Tok Pisin Pablikesen (1983-2025)
    Log Aut
    Log In
    • Tok Pisin
    • Serim
    • Preferens
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Lo Bilong Yusim
    • Privacy Policy
    • Ol Praivesi Seting
    • JW.ORG
    • Log In
    Serim