Wastaua INTENET LAIBRERI
Wastaua
INTENET LAIBRERI
Tok Pisin
  • BAIBEL
  • Ol PABLIKESEN
  • Ol MITING
  • g94 6/8 p. 16-18
  • Sik AIDS—Mi Inap Kisim?

No gat vidio bilong dispela seksen.

Sori, popaia kamap long lodim vidio.

  • Sik AIDS—Mi Inap Kisim?
  • Kirap!—1994
  • Ol Liklik Het Tok
  • Wankain Infomesen
  • Isi Isi Sik i Go Bikpela
  • Ol Yangpela Inap Kisim
  • Yu Inap Kisim!
  • Olsem Wanem Mi Ken Abrusim Sik AIDS?
    Kirap!—1994
  • Helpim Ol Man i Gat Sik AIDS
    Kirap!—1994
  • Aids—Rot Bilong Sakim
    Kirap!—1998
  • Olsem Wanem? Sik AIDS i Go Bikpela Long Afrika?
    Kirap!—1993
Lukim Moa
Kirap!—1994
g94 6/8 p. 16-18

Ol Yangpela i Laik Save . . .

Sik AIDS​—Mi Inap Kisim?

WANPELA nius (Newsweek) i tok, olgeta man i kirap nogut tru taim wanpela man i gat namba long spot long Amerika, em Earvin “Magic” Johnson, i tokaut long ol nius, em i kisim binatang jem bilong sik AIDS. Bihain long em i tokaut long Novemba 7, 1991, planti man i pret, olsem na ol i ring long ol klinik bilong kisim sampela save moa long dispela sik. Na planti man i go long sampela haus sik na askim ol long glasim ol, ol i gat sik AIDS o nogat. Na sampela manmeri i lusim pasin pamuk inap liklik taim, tasol ol i no lusim olgeta.

Ol yangpela i bin pilim tru dispela tokaut bilong Johnson. Long wanpela yunivesiti, dairekta bilong helt i tok: ‘Inap liklik taim ol sumatin i bin tok: “Sik i kisim em. Em inap kisim mi.” Tasol planti sumatin i ting, samting i bin painim Magic Johnson i no inap painim ol, olsem na ol i no senisim pasin bilong ol. Ol i ting ol inap mekim yet pasin pamuk na abrusim hevi.’

Baibel i tok profet long taim bilong yumi, na i tok ol “bikpela sik” olsem ol sik i save kalap kalap long man, bai kamap long dispela taim. (Luk 21:11) Sik AIDS em wanpela bikpela sik. Kirap long 1981 i go inap 1989, ol i kisim save olsem 100,000 manmeri i gat sik AIDS long Yunaitet Stets. Tasol tupela yia bihain long 1989, ol i save 100,000 manmeri moa i gat dispela sik!

Planti i kisim dispela sik, olsem na wanpela lain (U.S. Centers for Disease Control) i tok, ‘Sik AIDS long Yunaitet Stets i wok long go bikpela moa.’ Tasol dispela sik i stap long olgeta hap na kamapim planti hevi, na kilim i dai planti manmeri long Afrika, Esia, Yurop, Sentral na Saut Amerika. Dokta Marvin Belzer bilong wanpela haus sik (Children’s Hospital) long Los Enjeles, em i tok: ‘Bikpela hevi bilong pretim ol yangpela long nau em sik AIDS.’

Isi Isi Sik i Go Bikpela

Sik AIDS em wanem kain sik na olsem wanem dispela sik inap kilim i dai man? Ol dokta i ting sik AIDS i kirap taim wanpela liklik samting olsem wanpela binatang jem i kamap long blut bilong man. Orait, nau dispela binatang i wok long painim na bagarapim sampela waitpela sel bilong blut. Ol dispela sel i save mekim bikpela wok long helpim skin long pasim ol bikpela sik. Tasol binatang jem bilong sik AIDS i save bagarapim ol dispela sel, olsem na skin i no gat strong bilong sakim ol sik.

Sik AIDS inap i stap hait insait long bodi bilong man inap longpela taim na em i no pilim olsem em i gat sik. Sampela i stap olsem inap 10-pela yia samting. Tasol bihain sik olsem kus i kamap, na em i no laik kaikai, olsem na skin bilong em i wok long lus, na em i kisim fiva na pekpek wara. Skin i no gat strong bilong sakim ol sik, olsem na man i kisim planti sik olsem strongpela kus, meninjaitas, TB, o sampela kain sik kensa.

Wanpela man i gat 20 krismas na em i gat sik AIDS, em i tok: ‘Olgeta taim mi gat pen.’ Dispela sik i mekim na insait long as bilong yangpela man, em i gat ol sua i gat blut. Tasol olgeta man i gat sik AIDS ol i no kisim pen tasol​—klostu olgeta i dai. Kirap long 1981, wan milion manmeri long Yunaitet Stets i bin kisim binatang jem bilong sik AIDS. Inap long nau 160,000 i bin dai. Ol saveman i tok, inap long 1995 ol i ting dispela namba bai go antap inap 320,000 samting. Inap long nau i no gat marasin bilong pinisim sik AIDS.

Ol Yangpela Inap Kisim

Inap long nau long olgeta wan handet wan handet yangpela long Yunaitet Stets, ol i ting wanpela tasol i gat sik AIDS. Olsem na ating yu no save long wanpela yangpela i gat dispela sik na em i dai, a? Tasol nogut yu ting ol yangpela i no inap kisim dispela sik. Long olgeta 10-pela 10-pela manmeri i gat sik AIDS long Yunaitet Stets, 2-pela em ol manmeri i gat 20 i go inap 29 krismas. Sik AIDS i stap hait insait long bodi inap sampela yia, olsem na ating planti bilong ol dispela yangpela manmeri i bin kisim binatang jem taim ol i yangpela tasol. Sapos ol yangpela i no senisim pasin bilong ol, planti tausen moa bai kisim dispela sik.

Wanpela lain (U.S. Centers for Disease Control) i tok, man na meri i save karim binatang jem bilong sik AIDS long ‘blut, na melek, na wara bilong sem.’ Olsem na ol i kisim binatang jem bilong sik AIDS taim ol i ‘slip wantaim, o man i putim sem bilong em long maus o long as bilong narapela em i gat dispela sik.’ Klostu olgeta i bin kisim sik AIDS long dispela rot. Na man inap kisim sik AIDS sapos em i ‘givim sut long em yet o em i kisim sut na man i gat dispela sik em i bin mekim wok pinis long en.’ Na ‘sampela i bin kisim dispela sik long pasin bilong kisim blut long haus sik’ na dispela blut i gat binatang jem bilong sik AIDS.​—Buk Voluntary HIV Counseling and Testing: Facts, Issues, and Answers.

Olsem na yumi save, planti yangpela inap kisim dispela sik. Planti yangpela i mekim wok long kisim ol drak. Sampela i tok, inap 60 pesen bilong ol yangpela long Yunaitet Stets i bin kisim ol drak em gavman i tambuim. Ol i kisim sampela bilong ol dispela drak long rot bilong sut, olsem na sapos sampela i mekim wok long dispela wanpela sut, ol inap kisim sik AIDS. Wanpela lain long Amerika i skelim ol yangpela long haiskul na kisim save olsem, 82 pesen bilong ol i bin dring, na 50 pesen bilong ol i wok yet long dring. Sapos yu dring wanpela bia, yu no inap kisim sik AIDS. Tasol dring inap mekim na bihain yu no inap tingting gut, na taim yu no tingting gut yu inap mekim pasin sodom, o pasin sem, o maritpasin samting.

Long 1970 long olgeta yangpela meri i gat 15 krismas, klostu 5 pesen i bin pamuk. Long 1988, winim 25 pesen i bin pamuk. Ripot i tok, taim ol yangpela i gat 20 krismas, 75 pesen bilong ol meri na 86 pesen bilong ol man long Yunaitet Stets ol i save pamuk. Na narapela samting bilong pretim yumi em olsem: Long olgeta 5-pela 5-pela yangpela, wanpela i bin slip wantaim 4-pela o sampela moa poroman. Tru tumas, planti yangpela nau i save pamuk, na maski ol i yangpela tru, ol i mekim.

Na wankain hevi i stap long ol narapela kantri. Long olgeta 10-pela 10-pela yangpela long ol kantri bilong Sentral na Saut Amerika, klostu 8-pela ol i bin pamuk. Long sampela kantri long Afrika, planti man i save makim sampela yangpela meri bilong slip wantaim ol na bai ol dispela man i ken abrusim sik AIDS. Tasol wanem samting i kamap long dispela? Planti yangpela meri Afrika i kisim dispela sik.

Maski sik AIDS i go bikpela moa, ol man i no lusim pasin nogut bilong ol. Tingim wanpela kantri long Sentral na Saut Amerika. Winim 60 pesen bilong ol ‘yangpela singel i save pamuk, ol inap kisim binatang jem bilong sik AIDS.’ Tasol klostu 10 pesen i ting ol i no inap kisim dispela sik. Ol i save tok: ‘Sik i no ken painim mi.’ Tasol long dispela kantri ‘planti i gat binatang jem bilong sik AIDS, winim olgeta kantri long Not na Sentral na Saut Amerika.’​—Lain U.S. Centers for Disease Control.

Yu Inap Kisim!

Sik AIDS i wok long go bikpela moa, olsem na em i kamapim klia tok tru bilong Baibel olsem, “bihain bai yu pilim [pamuk] i samting nogut, olsem marasin i gat pait.” (Sindaun 5:​3-5; 7:​21-23) Tru, Baibel i stori long man inap bagarap long ol samting bilong spirit na bel, tasol nogut yumi ting pasin pamuk i no inap bagarapim skin bilong yumi tu.

Olsem na i bikpela samting ol yangpela i tingting gut. Ol inap kisim sik AIDS o narapela sik bilong pamuk. Tingting kranki olsem ol i no inap tru kisim dispela sik, dispela tingting inap bagarapim ol. Wanpela yangpela man, em David, i tok: ‘Taim yumi gat 15 i go inap 20 krismas, yumi laik ting, yumi no inap kisim dispela sik.’ Tasol ol samting i kamap i makim olsem dispela tingting i no stret. David i kisim binatang jem bilong sik AIDS taim em i gat 15 krismas.

Dispela tok i mas sutim stret ol manmeri bilong nau: Sapos yu save kisim ol drak gavman i tambuim, o yu save pamuk, yu inap kisim dispela sik! Tasol sampela i tok i gat rot bilong slip wantaim na no ken kisim sik bilong pamuk. Em tru o nogat? I gat sampela rot bilong lukautim yu yet na yu no ken kisim dispela sik? Long narapela Kirap! mipela bai bekim ol dispela askim.

[Blok long pes 18]

Ol Narapela Sik Bilong Pamuk

Planti nius i stori long sik AIDS. Tasol wanpela nius (The Medical Post) i tokaut strong olsem: ‘Kanada i gat bikpela hevi​—planti yangpela i gat sik bilong pamuk.’ I no Kanada tasol i gat dispela hevi. Wanpela lain (U.S.-based Center for Population Options) i tok, ‘Long olgeta yia 2 milion 500 tausen yangpela long Amerika i save kisim wanpela sik bilong pamuk. Dispela i makim olsem, long olgeta 6-pela 6-pela yangpela i save pamuk, wanpela i kisim sik bilong pamuk.’

Bipo ol i ting sik sifilis klostu i pinis, tasol long nau planti yangpela i kisim dispela sik. Na long Yunaitet Stets planti tru i gat ol narapela sik bilong pamuk, olsem sik gonoria na klamidia, na i hatwok tru long painim rot bilong pinisim dispela sik. Na planti i gat dispela tupela sik bilong pamuk, em ol yangpela. Wanpela nius (The New York Times) i tok, planti yangpela i gat ol sua long sem bilong ol. Na planti tausen yangpela i gat binatang jem bilong sik hepis. Na nius Science News i tok, ‘ol manmeri i gat jenital-hepis inap kisim binatang jem bilong sik AIDS.’

Wanpela lain (Center for Population Options) i tok: ‘Planti yangpela i kisim ol sik bilong pamuk, winim ol narapela man i bikpela pinis na ol lapun, tasol ol i no kisim ol marasin samting bilong helpim ol. Ol manmeri i gat sik bilong pamuk na ol i no save o ol i no kisim marasin, skin bilong ol inap bagarap. Olsem: Ol meri inap kisim sik insait long hap bilong bel, o ol i no inap kamapim pikinini, o taim meri i gat bel, pikinini i no kamap stret long ples bilong em, o meri i kisim sik kensa long maus bilong bilum.’

[Ol Piksa long pes 16, 17]

Man i kisim ol drak long rot bilong sut, o man i pamuk, em inap kisim sik AIDS

    Tok Pisin Pablikesen (1983-2025)
    Log Aut
    Log In
    • Tok Pisin
    • Serim
    • Preferens
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Lo Bilong Yusim
    • Privacy Policy
    • Ol Praivesi Seting
    • JW.ORG
    • Log In
    Serim