Helpim Ol Man i Gat Sik AIDS
WANPELA nius (The New York Times) i gat het-tok olsem: ‘Sik AIDS i Mekim, Olsem na Ol Man i Givim Baksait Long Pris.’ Dispela nius i stori long meri na tupela pikinini bilong wanpela pris Baptis. Long 1982 taim meri i gat bel, ol dokta long haus sik i bin givim blut long em. Dispela blut i gat jem bilong sik AIDS long en, olsem na meri na tupela pikinini i stap long bel bilong em i kisim dispela sik nogut. Maski dispela famili i go long narapela narapela haus lotu bilong misin Baptis, ol man i no orait long ol. Dispela pris i no amamas long samting ol i mekim, olsem na em i lusim misin Baptis na wok pris bilong em.
Samting misin i bin mekim long dispela man i save kamapim sampela askim olsem: God i save tingim ol man i gat sik, na ol man i gat sik AIDS tu? Olsem wanem yumi ken helpim ol man i gat sik AIDS? Taim Kristen i givim tok bilong mekim gut bel bilong wanpela man i gat sik AIDS, Kristen i mas bihainim savepasin long wanem ol samting?
God i Save Tingim Ol Man i Karim Hevi
Baibel i tok, God I Gat Olgeta Strong i save pilim tru pen na hevi bilong ol man. Taim Jisas i stap long graun pasin bilong em i kamapim klia olsem em tu i save tingim ol man i gat sik. Na God i bin givim strong long Jisas bilong oraitim ol sikman. Baibel i tok: “Planti lain manmeri i kam long em. Na ol i bringim ol lek nogut na ol aipas na ol bun krungut na ol mauspas na planti arapela sikman tu, na ol i putim klostu long lek bilong Jisas.”—Matyu 15:30.
Tru, long nau God i no givim strong long wanpela man bilong wokim mirakel olsem Jisas i bin mekim bilong oraitim sik bilong ol man. Tasol Baibel i tok profet olsem, klostu nau long nupela taim God bai kamapim, i no gat wanpela man bai tok, “Mi gat sik.” (Aisaia 33:24) Baibel i tok promis: “[God] bai i mekim drai wara i stap long ai bilong olgeta . . . Na ol manmeri bai i no i dai moa, na ol bai i no bel hevi moa na krai moa, na ol bai i no inap kisim pen gen.” (KTH 21:4) God i save laikim tru yumi man, olsem na em i tingim pinis rot bilong pinisim olgeta sik—sik AIDS tu.
Song 22:24 i stori long God olsem: “Em i no save givim baksait long ol rabisman. Em i no save ting hevi na pen bilong ol em i samting nating. Em i no save stap longwe long ol. Nogat. Em i save harim beten bilong ol.” Olsem na God i amamas long helpim ol man i givim bel tru long em na askim em long helpim ol.
Husat i Save Kisim Sik AIDS?
Wokabaut bilong planti man i mekim na ol i kisim sik AIDS. Planti man i kisim pinis dispela sik i wanbel wantaim tok bilong Song 107:17: “Sampela i kisim sik long pasin nogut ol i bin mekim. Ol i mekim planti rong, olsem na ol i karim pen.”
Taim man i no bihainim tok bilong Baibel na em i pamuk, em inap kisim sik AIDS o givim dispela sik long narapela man. Na ol man i kisim drak long rot bilong sut, ol inap kisim sik AIDS sapos ol i kisim sut na man i gat dispela sik em i bin mekim wok pinis long en. Na sampela i bin kisim sik AIDS long pasin bilong kisim blut long haus sik, na dispela blut i gat jem bilong sik AIDS.
Tasol sori tru, sik AIDS i kisim planti planti man ol i no bin mekim wanpela rong, olsem pamuk samting. Na sampela marit ol i stap gut long poroman bilong ol, ol tu i kisim sik AIDS long poroman marit, long wanem, jem bilong dispela sik i stap pinis long poroman. Na yumi sori tru long save olsem, long sampela hap planti planti nupela pikinini i kisim sik AIDS, long wanem, mama bilong ol i gat dispela sik taim ol i kamap long bel. Na sampela dokta na nes i kisim sik AIDS taim hap blut i gat jem bilong sik AIDS long en i pas long skin bilong ol.
Maski man i kisim sik AIDS long wanem wanem rot, Baibel i tok klia olsem, God i no gat asua na ol i kisim dispela bikpela sik. Long nau planti man i kisim sik AIDS na ol i givim dispela sik long ol narapela man, long wanem, pasin bilong ol i no stret wantaim ol lo bilong Baibel. Olsem na i no asua bilong God na ol i kisim dispela sik, nogat; asua bilong ol yet. Tasol nau planti planti pikinini na ol marit i stap gut long poroman bilong ol, ol tu i kisim.
Wol Helt Oganaisesen i tok, nau long olgeta hap i no planti man tasol i kisim sik AIDS, planti meri tu. Na ol i ting taim yia 2000 i kamap, ol nupela jem bilong dispela sik bai kamap long planti meri moa. Ol nes na dokta-boi long Afrika i tok, long olgeta wan handet wan handet man i gat sik AIDS, 80 i bin ‘kisim taim man na meri i slip wantaim na klostu 20 i bin kisim long mama taim ol i stap long bel.’
Tru, God i no amamas long man i brukim wanpela lo bilong em, na sapos wanpela man i brukim lo bilong God na narapela man i karim bikpela pen na hevi long en, God i save sori na marimari long dispela man i kisim hevi. Na man i mekim pasin i no stret na kisim sik AIDS, em tu inap kisim marimari bilong God sapos em i tanim bel na lusim tru pasin nogut em i mekim.—Aisaia 1:18; 1 Korin 6:9-11.
Samting Ol i Save Long En Long Nau
Sik AIDS i wanpela sik i stap long olgeta hap. Taim ol saientis i tok, i hatwok long jem bilong sik AIDS i kalap long ol man, ating dispela tok i no save strongim bel bilong planti milion man i bin kisim pinis dispela jem, na ol planti milion man moa ol bai kisim bihain, a? Yumi save tru, em wanpela bikpela sik i wok long go nabaut long olgeta hap.
Wanpela buk i stori long sampela rot planti man i save kisim dispela sik. Buk i tok: ‘Klostu olgeta man i kisim sik AIDS long pasin pamuk, o long blut i gat jem bilong dispela sik long en.’ Wanpela ripot i kamapim tingting bilong planti dokta olsem: ‘Bilong kisim dispela sik wanpela kain wara bilong skin bilong man i gat sik AIDS i mas go insait long skin bilong man i no gat dispela sik (planti taim em blut o melek o wara bilong sem).’
Tasol taim yumi skelim dispela tok, “klostu olgeta man i kisim sik AIDS,” dispela i makim olsem, ol dokta i save long rot planti man i kisim sik AIDS, tasol ol i no save long rot sampela man i kisim. Olsem na ating yumi mas was gut na skelim gut ol samting.
Bai Yu Mekim Wanem?
Long nau long olgeta hap i gat inap olsem 12 milion i go inap 14 milion man i gat jem bilong sik AIDS. Na ol i ting taim yia 2000 i kamap planti milion moa bai i kisim. Olsem na ating nau yu bungim sampela man i gat dispela sik o bihain bai yu bungim sampela. Olsem: Long ol biktaun yumi save bung wantaim ol man long ples wok, ples kaikai, long ol ples bilong pilai spot, long bas, long balus, long tren, na long sampela hap moa na sampela bilong ol dispela man i gat sik AIDS.
Olsem na ating ol Kristen bai bungim sampela man i gat sik AIDS na ol i laik stadi long Baibel, na kam long ol miting Kristen, na kamap wanpela Kristen i dediket long God. Olsem na ol Kristen i mas mekim wanem bilong helpim ol man i gat sik AIDS na ol i laik kamap Kristen? I gat sampela samting ol man insait long kongrigesen Kristen na man i gat sik AIDS i mas mekim na dispela samting inap helpim tupela wantaim?
Inap long nau ol dokta na saientis i ting yumi no ken kisim sik AIDS taim yumi stap klostu long wanpela man i gat dispela sik. Olsem na ating yumi no ken pret long stap klostu long man i gat sik AIDS. Na skin bilong ol man i gat dispela sik nogut i no gat strong long sakim ol narapela sik, olsem na yumi mas was gut, nogut yumi givim wanpela sik long em, olsem kus samting. Maski planti man i kisim kus samting, dispela sik inap bagarapim tru wanpela man i gat sik AIDS.
Sik AIDS i no wanpela sik nating, em inap bagarapim man, olsem na gutpela yumi bihainim savepasin taim yumi kisim kain man olsem i kam long haus bilong yumi o kisim em i go long ol miting Kristen. Tru, yumi no mekim wanpela toksave long kongrigesen long dispela man, tasol i gutpela sapos yumi tokim wanpela elda bilong kongrigesen. Olsem na elda bai redi na tingim sampela gutpela tok em inap givim long man sapos em i gat askim long dispela sikman.
Yumi inap kisim sik AIDS long blut bilong man i gat dispela sik, olsem na i stret sapos ol kongrigesen i mekim sampela samting taim ol i klinim ol toilet o klinim pispis samting i bin kapsait long plua, na ol i mas mekim moa yet sapos i gat blut i stap long en. Ol dokta i tok, yumi mas ting olsem blut bilong olgeta man i gat sik na dispela sik inap kalap long yumi na bagarapim yumi. Olsem na yumi mas was gut na mekim sampela samting sapos yumi mas klinim blut. Haus Kingdom em ples planti man i bung long en, olsem na i gutpela sapos yumi i gat sampela marasin samting bilong klinim gut Haus Kingdom na ol han glap ol i bin wokim long gumi. Olsem na sapos pispis o blut samting i kapsait, man bilong klinim i ken pasim han glap. Na strongpela snowait (10 pesen) yu tanim pinis wantaim wara (90 pesen) i gutpela bilong klinim hap blut i bin kapsait.
Ol Kristen i lain pinis long bihainim pasin bilong Krais na dispela tingting i save helpim ol long mekim gutpela pasin long ol narapela man maski ol i gat sik AIDS. Jisas i bin mekim gut long ol man i karim pen na hevi na ol i laik God i ken amamas long ol, na yumi mas bihainim dispela gutpela pasin bilong em. (Skelim wantaim Matyu 9:35-38; Mak 1:40, 41.) I no gat marasin bilong pasim sik AIDS, olsem na ol Kristen i mas bihainim savepasin taim ol i sori na helpim man i gat dispela sik.—Sindaun 14:15.
Man i Gat Sik AIDS, Em Tu i Ken Mekim Sampela Samting
Sapos man i gat sik AIDS i gat gutpela tingting, em bai pilim tingting bilong ol man long dispela sik, na em i no ken holim ol man na kis long ol, maski ol dokta i ting yumi no inap kisim sik AIDS long ol dispela pasin. Taim em i no mekim olsem, orait, ol man bai save em i tingim ol, olsem na ol bai tingim gut em.a
Man i gat sik AIDS i no ken bel hevi sapos ol man i no singautim em i kam hariap long haus bilong ol, o wanpela papa o mama i no laik em i go klostu long pikinini bilong ol, long wanem, planti man i pret long wanpela samting ol i no save gut long en. Na sapos wanpela Buk-Stadi Bilong Kongrigesen i save kamap long Haus Kingdom, man i gat sik AIDS bai bihainim savepasin sapos em i go long dispela Buk-Stadi. Sapos em i laik go long Buk-Stadi long haus bilong wanpela brata, i gutpela sapos em i toktok pastaim wantaim dispela brata.
Man i gat sik AIDS i mas was gut sapos em i gat strongpela kus na em i save em i gat sik TB tu. Em i mas bihainim tok bilong dipatmen bilong helt o klinik samting sapos ol i tok mobeta sikman i no bung wantaim ol man.
Wanpela inap kisim sik AIDS sapos em i maritim wanpela poroman em jem bilong dispela sik i hait long skin bilong em na em i no save em i gat dispela sik. Olsem na taim tupela i laik marit tupela i mas bihainim savepasin sapos bipo taim tupela i no save yet long Baibel, wanpela o tupela yet i bin pamuk o kisim drak long rot bilong sut. I gat planti man i gat jem bilong sik AIDS na ol i no save, olsem na i no gat rong sapos paslain long marit yangpela man o yangpela meri i askim poroman long go lukim dokta na em i ken glasim blut bilong em bilong save, em i gat sik AIDS o nogat. Na i no gat rong sapos papamama bilong yangpela man o yangpela meri i tok long mekim olsem. Sik AIDS em wanpela sik nogut—sik bilong kilim i dai man—olsem na man o meri i no ken bel hevi sapos em i mas go long dokta.
Sapos dokta i tok yangpela man o meri i gat sik AIDS, i no stret sapos sikman i subim poroman long maritim em sapos em i no laik. Na sapos bipo wokabaut bilong wanpela man i no stret—em i bin pamuk o kisim drak long rot bilong sut—i stret sapos em yet i go long dokta taim em i no kirap yet long poromanim wanpela meri. Em gutpela rot, long wanem, man i no ken bagarapim bel bilong meri sapos dokta i tok em i gat dispela sik.
Olsem na yumi ol Kristen i mas i gat pasin marimari, na nogut yumi givim baksait long man i gat sik AIDS. Tasol yumi mas save, tingting bilong olgeta man i no wankain long dispela sik. (Galesia 6:5) Ol man i no save long olgeta samting bilong dispela sik, olsem na ating planti man bai tingting planti long ol samting bilong dispela sik. Sapos yumi skelim stret ol samting, orait, yumi no ken givim baksait long man i gat sik AIDS na em i kam insait long kongrigesen Kristen, nogat; yumi mas sori long em. Tasol yu mas bihainim savepasin na mekim sampela samting bilong lukautim yu yet na famili bilong yu na yupela i no ken kisim dispela bikpela sik.
[Ol Futnot]
a Man i save em i gat sik AIDS i mas mekim wanem taim em i laik kamap wanpela Witnes Bilong Jehova na kisim baptais? I no gat wanpela samting i makim olsem man inap kisim sik AIDS sapos em i waswas long wanpela swimming pool man i gat sik AIDS i bin waswas long en. Tasol i gutpela sapos man i gat sik AIDS i tingim ol narapela man na tingting bilong ol long dispela sik. Olsem na man i gat sik AIDS i mas bihainim savepasin—em bai baptais wantaim ol narapela man o em wanpela i baptais. Long taim bilong ol aposel planti man i bin baptais wantaim na sampela nogat. Sampela samting i mekim na man i baptais wanpela tasol. (Aposel 2:38-41; 8:34-38; 9:17, 18) O man i gat sik AIDS i laik baptais wantaim ol narapela, em i ken larim ol narapela i baptais pastaim na em bihain.
[Blok long pes 13]
Mi Sori Long Em
Wanpela taim mi autim tok na mi bungim wanpela yangpela meri i gat 20 krismas. Em i gat bikpela braunpela ai, tasol ai i no lait. Bilong kirapim tok wantaim em long Kingdom bilong God mi givim em wanpela liklik nius mi holim long han bilong mi. Kwiktaim em i kisim liklik nius Bilong Mekim Gut Bel Bilong Man i Stap Bel Hevi. Em i lukim liklik nius na bihain em i lukim mi na tok: ‘Nau tasol brata bilong mi i dai long sik AIDS.’ Taim mi wok long tok sori long em, em i tok: ‘Bai mi dai. Mi tu mi gat sik AIDS, na mi gat tupela liklik pikinini.’
Mi pilim tru hevi bilong em, na mi kaunim sampela tok bilong Baibel i stori long ol samting God i tok promis long kamapim. Em i tok: ‘Bilong wanem God bai tingim mi nau? Mi no bin tingim em?’ Mi tokim em, sapos em i stadi long Baibel em bai lain olsem God i amamas long olgeta man i tanim bel na bilip long em na ofa bilong Pikinini bilong em. Na em i tok: ‘Mi save long yupela. Haus Kingdom bilong yupela i stap klostu tasol. Tasol wanpela meri olsem mi inap go long Haus Kingdom?’ Mi tokim em mipela bai amamas long lukim em long Haus Kingdom.
Bihain em i wokabaut i go na holim buk The Bible—God’s Word or Man’s? na liklik nius mi bin givim long em. Long bel mi ting: ‘Mi laik tru bel bilong em i ken stap isi, em samting God tasol inap givim long em.’