“Nogut Nau Pasin Bilong Em Bai Senis”
ROXANAa em i wanpela mama i gat naispela skin na 4-pela pikinini, em i stap long Saut Amerika na i marit long wanpela dokta bilong katim man ol narapela i rispek tru long em. Roxana i tok: “Man bilong mi i save toktok gut wantaim ol meri, na ol man i save laikim em.” Tasol poroman bilong Roxana i gat sampela pasin nogut bilong em ol pren bilong ol i no lukim. Roxana i tok: “Long haus em i man bilong kros tru na mipela save pret long em. Em i man bilong jeles nogut tru.”
Taim Roxana i kamapim sampela stori moa, pes bilong em i kamapim klia olsem em i gat bikpela wari. Em i tok: “Dispela hevi i kirap taim mipela i bin marit inap sampela wik tasol. Mama wantaim ol brata bilong mi ol i kam lukim mipela, na mi amamas tru long toktok na lap wantaim ol. Tasol taim ol i lusim mipela, man bilong mi i belhat olgeta na tromoi mi i go long sia. Mi hatwok long bilip long samting i painim mi.”
Tarangu, dispela em i kirap tasol bilong ol hevi i painim Roxana, long wanem, man i paitim em planti taim long ol yia i kamap bihain. Kain samting olsem i save kamap. Man bilong Roxana bai paitim em, bihain em bai mekim planti tok sori na tok promis olsem em bai i no inap mekim gen. Orait nau pasin bilong man ya bai i kamap gutpela liklik—inap sotpela taim tasol. Bihain dispela hevi bai i stat gen. Roxana i tok: “Oltaim mi gat tingting olsem nogut nau pasin bilong em bai senis. Maski mi ranawe hamas taim, olgeta taim mi save go bek long em.”
Roxana i pret, nogut bihain pasin bilong man long kros pait bai i go bikpela moa. Em i tok: “Man ya i bin tok em bai kilim mi i dai, na ol pikinini, na em yet. Wanpela taim em i putim sisis long nek bilong mi. Narapela taim em i holim gan na putim long yau bilong mi na sut! Laki tru, gan i no gat katres long en, tasol klostu pret i kilim mi.”
Ol i Pasim Maus
Olsem Roxana, planti milion meri long olgeta hap i karim bikpela hevi long han bilong ol kain man olsem.b Planti bilong ol dispela meri i no stori liklik long bikpela hevi bilong ol. Ol i ting, maski ol i tokaut long dispela samting, bai ol i no gat helpim. Long wanem, planti man bilong paitim meri ol i save tok ol i no bin mekim olsem, na ol i mekim sampela tok olsem: “Ol liklik liklik samting i save kirapim bel bilong meri bilong mi” o “Meri bilong mi i save giaman na kamapim nating ol stori.”
Sori tru, planti meri i pret oltaim olsem wanpela bai bagarapim ol, maski ol i stap long wanpela hap i stret ol i stap gut long en—em haus bilong ol yet. Tasol planti taim ol man i sori long husat i mekim rong, na i no sori long ol meri i kisim hevi. Tru tumas, sampela i no inap bilip olsem wanpela man i gat gutnem long komiuniti bai paitim poroman bilong em. Tingim samting i painim Anita taim em i tokaut long hevi em i kisim long man bilong em i gat gutnem. Anita i tok: “Wanpela pren i bin tok: ‘Olsem wanem yu inap sutim tok long wanpela gutpela man olsem?’ Narapela i tok, i luk olsem mi yet i bin mekim sampela samting i kirapim man long kros! Taim pasin bilong man bilong mi i kamap ples klia, sampela pren ol i kirap na abrusim mi. Ol i ting i gutpela sapos mi bin pasim maus tasol na karim hevi, long wanem, ‘dispela em pasin bilong ol man.’ ”
Samting i painim Anita i kamapim olsem planti i hatwok long bilip olsem pasin bilong mekim nogut long poroman i stap. Wanem samting i save kirapim man long mekim nogut tru long meri em i tok em i laikim tumas? Olsem wanem yumi inap helpim ol lain em narapela i paitim ol?
[Ol Futnot]
a Mipela i senisim nem bilong ol man long ol dispela stori.
b Mipela i save, planti man tu i save karim hevi long poroman i paitim ol. Tasol ol ripot i soim olsem ol meri i save kisim ol bikpela bagarap long skin, winim tru bagarap ol man i save kisim. Olsem na ol dispela stori bai i toktok long ol man i save paitim meri.
[Blok/Piksa long pes 4]
Kain Kain Hevi Insait Long Famili
Wanpela tokaut bilong Yunaitet Nesen, em Dekleresen Long Pinisim Pasin Bilong Nogutim Meri, i stori olsem “pasin bilong nogutim meri” inap makim “olgeta kain pasin nogut ol man i mekim long meri, olsem bagarapim em long skin o long tingting, mekim pasin sem nogut long em, mekim em i karim hevi, toktok long bagarapim meri, subim em long mekim samting, pasim em long mekim samting i stret em i ken mekim, maski man i mekim ol dispela pasin long ai bilong ol narapela o long haus tasol.” Na tu, em i makim ol “pasin insait long famili o long komiuniti i nogutim meri long skin o long tingting, olsem paitim em, mekim pasin sem long pikinini meri, kros bilong pe bilong marit na kilim meri, man i reipim meri bilong em, na pasin bilong katim hap skin long sem bilong meri o sampela narapela pasin bilong ples i bagarapim meri.”