Bilong Wanem Ol Man i Paitim Meri?
SAMPELA saveman i tok planti meri i save dai long han bilong man bilong ol, winim olgeta narapela bagarap i painim ol. Bilong daunim pasin bilong mekim nogut long poroman marit, sampela lain i mekim bikpela wok long skelim dispela hevi. Wanem kain man i save paitim meri bilong em? Dispela man i gat wanem kain sindaun taim em i liklik? Em i bin paitim meri taim tupela i no marit yet? Taim sampela i traim helpim kain man olsem, em i save mekim wanem?
Wanpela samting ol saveman i kisim save pinis long en i olsem: Ol man i save paitim poroman ol i no bihainim wankain pasin. Sampela man i save paitim meri wan wan taim tasol. Ol i no save holim samting long han na paitim meri, na ol i no gat nem olsem man bilong paitim meri. Pasin bilong paitim meri i no pasin tru bilong ol, na i luk olsem sampela samting i save kirapim ol long mekim olsem. Tasol i gat sampela man na i olsem em i pasin bilong ol long paitim meri. Oltaim ol i save paitim meri, na i luk olsem bel i no kotim ol liklik.
Tasol maski pasin bilong ol man long paitim meri i narapela narapela kain, dispela i no makim olsem sampela pasin bilong paitim meri i samting nating. Tru tumas, olgeta kain pasin bilong paitim narapela inap kamapim sampela bagarap o indai. Olsem na maski man i paitim poroman wan wan taim o em i no paitim em strong olsem sampela narapela man i mekim, dispela i no makim olsem i orait long mekim. I no gat sampela pasin bilong paitim meri i “orait.” Tasol wanem samting inap kirapim man long paitim meri bilong em, em dispela meri em i bin tok promis long lukautim?
Sindaun Bilong Famili
Planti man i mekim nogut long meri bilong ol, ol yet i bin go bikpela insait long famili em dispela pasin i stap long en. Michael Groetsch i bin lusim 20 yia samting long skelim pasin bilong mekim nogut long poroman, em i tok: “Planti man bilong paitim poroman ol i bin go bikpela insait long haus i stap olsem ‘ples pait.’ Stat long taim ol i stap olsem bebi na liklik pikinini, ol i go bikpela insait long famili we pasin bilong bagarapim bel o paitim narapela i olsem ‘samting nating.’ ” Wanpela savemeri i tok, pikinini man i go bikpela insait long wanpela famili olsem, “taim em i yangpela yet em inap kisim wankain tingting bilong papa olsem ol meri i olsem pipia samting. Pikinini man i lain long oltaim man i mas strong long bosim meri, na bilong mekim meri i bihainim tok bilong em man i mas pretim meri, givim pen long em, na daunim em. Na tu, em i kisim save olsem gutpela rot bilong mekim papa i laikim em, em long bihainim wankain pasin olsem papa.”
Baibel i tokaut klia olsem pasin bilong papa o mama inap mekim bikpela samting long pikinini, olsem kirapim em long mekim gutpela pasin o pasin nogut. (Sindaun 22:6; Kolosi 3:21) Tasol sindaun bilong famili i no makim olsem man i gat eskius long paitim meri bilong em, nogat; tasol em inap helpim yumi long save man i kisim dispela pasin bilong paitim meri long wanem rot.
Pasin Bilong Ples
Long sampela kantri ol i no gat tok long pasin bilong paitim meri, ol i pilim olsem em i samting nating. Wanpela ripot bilong Yunaitet Nesen i tok: “Bikpela tingting bilong planti ples i olsem i stret man i paitim meri bilong em o yusim strong bilong em long pretim em.”
Tasol long ol kantri we ol man i no orait long pasin bilong mekim nogut long meri, planti i save bihainim pasin bilong kros pait. Tingting bilong sampela man long dispela pasin i longlong tru. Wanpela nius bilong Saut Afrika (Weekly Mail and Guardian) i kamapim ripot bilong pasin bilong ol man long Cape Peninsula na i tok, planti man i tok ol i no save mekim nogut long meri bilong ol, tasol ol i pilim olsem pasin bilong paitim meri i no gat rong long en, na i no makim olsem ol i man bilong kros pait.
I luk olsem ol i kisim dispela tingting kranki taim ol i pikinini yet. Long Briten, wanpela lain i skelim dispela samting na ol i kisim save olsem inap 75 pesen bilong ol pikinini man i gat 11-pela na 12-pela krismas, ol i ting i no gat rong long man i paitim meri sapos meri i kirapim em long mekim olsem.
No Gat Eskius Long Paitim Meri
Ol tok antap inap helpim yumi long save long sampela as na man i paitim poroman bilong em, tasol ol dispela tok i no makim olsem man i gat eskius long mekim olsem. Yumi ken tokaut stret olsem pasin bilong paitim poroman marit em i wanpela sin nogut tru long ai bilong God. Long Baibel, God i tok: “Yupela man, yupela i mas laikim tru ol meri bilong yupela, olsem yupela i save laikim bodi bilong yupela yet. Man i laikim tru meri bilong en, em i laikim tru em yet. Yumi save, i no gat wanpela man i save birua long bodi bilong em yet. Nogat. Em i save givim kaikai long en na lukautim gut, olsem Krais i save mekim long sios.”—Efesus 5:28, 29.
Bipo tru Baibel i bin tokaut olsem long “taim bilong las de” bilong dispela pasin i stap nau, planti man bai “i no save long pasin bilong i stap pren bilong ol arapela” na “ol bai i pait na bagarapim ol man nabaut.” (2 Timoti 3:1-3) Hevi bilong paitim poroman i bikpela tru, na dispela em i narapela samting i makim olsem yumi stap long taim em dispela tok profet i stori long en. Tasol yumi ken mekim wanem bilong helpim ol lain em poroman i save mekim nogut long ol? Yu ting man inap lusim pasin bilong paitim poroman bilong em?
[Rait long pes 5]
“Man i paitim meri bilong em i mekim wankain pasin nogut olsem raskol i paitim man em i no save long en.”—Buk When Men Batter Women
[Blok long pes 6]
Man i Hambak—Hevi Long Olgeta Hap
Ol lain bilong tok Inglis i yusim wanpela tok bilong Latin Amerika, em “machismo.” Tok i makim olsem man i hambak long strong bilong em na em i ting ol meri i samting nating. Tasol olsem ol tok daunbilo i makim, dispela tingting i no stap long Latin Amerika tasol.
Isip: Samting ol i skelim long 3-pela mun long Alexandria i soim olsem kros pait insait long famili i namba wan asua bilong ol bagarap i painim ol meri. Olsem na 27.9 pesen bilong olgeta meri i go long haus sik ol i go long dispela as tasol.—Tok Namba 5 bilong Namba 4 Wol Konferens Bilong Ol Meri.
Tailan: Long wanpela bikpela hap bilong Bangkok, inap 50 pesen bilong ol meri marit i karim hevi long man i paitim ol planti taim.—Pasifik Institut Bilong Helt Bilong Ol Meri.
Hong Kong: “Long yia i go pinis, namba bilong ol meri i save tok poroman i paitim ol i go antap tru, inap olsem 40 pesen.”—South China Morning Post, Julai 21, 2000.
Japan: Planti meri i ranawe na go long ol haus bilong lukautim ol meri i gat bikpela hevi, namba bilong ol i go bikpela, olsem long 1995 inap 4,843 i ranawe, na long 1998 inap 6,340. “Planti bilong ol dispela meri i tok, pasin bilong kros pait bilong man i as na ol i ranawe.”—The Japan Times, Septemba 10, 2000.
Briten: “Pasin reip, paitim nogut tru narapela, o sutim narapela long naip i kamap insait long sampela famili long Briten long olgeta 6-pela 6-pela sekon.” Wanpela ripot bilong lain Skotlan Yad i tok: “Long olgeta de inap 1,300 manmeri i ringim polis bilong toksave olsem ol i kisim bagarap long pait i kamap insait long famili—winim 570,000 insait long wanpela yia. Planti tru, olsem 81 pesen, em ol meri em man i paitim ol.”—The Times, Oktoba 25, 2000.
Peru: Inap 70 pesen bilong ol pasin nogut ol polis i kisim ripot long en, em man i paitim nogut tru meri bilong em.—Pasifik Institut Bilong Helt Bilong Ol Meri.
Rasia: “Insait long wanpela yia, 14,500 meri long Rasia i dai long han bilong man bilong ol, na 56,400 i kisim bikpela bagarap bilong skin long man i paitim ol.”—The Guardian.
Saina: “Em i wanpela nupela hevi. Em i wok long go bikpela hariap, na moa yet long ol taun.” Dispela em i tok bilong Profesa Chen Yiyun, dairekta bilong Jinglun Famili Senta. “Strongpela tok bilong ol lain i sindaun klostu long famili i pait i no wok moa long daunim dispela pasin.”—The Guardian.
Nikaragua: “Pasin bilong paitim meri i go bikpela tru long Nikaragua. Wanpela ripot i tok insait long las yia tasol, inap 52 pesen bilong ol meri long Nikaragua i karim hevi long sampela pasin nogut em man i mekim long ol.”—BBC Nius.
[Blok long pes 7]
Ol Samting i Olsem Mak
Richard J. Gelles bilong Yunivesiti Bilong Rhode Island, Amerika, i kamapim wanpela ripot, na ol tok daunbilo i stori long ol samting em i tok ol inap makim olsem man bai i gat pasin bilong mekim nogut long skin o tingting bilong narapela insait long famili:
1. Bipo man i bin mekim pasin pait insait long famili.
2. Em i no gat wok mani.
3. Em i kisim ol drak inap wanpela taim long yia o moa.
4. Taim em i stap wantaim papamama, em i lukim papa i paitim mama.
5. Em i no marit tru; em na meri i stap wantaim tasol.
6. Sapos em i gat wok mani, em wok i no gat bikpela pe.
7. Em i no pinisim haiskul.
8. Em i gat 18 i go inap 30 krismas.
9. Em yet o meri ol i save mekim nogut long pikinini i stap wantaim ol.
10. Mani famili i kisim i liklik tru.
11. Man na meri ol i bilong narapela narapela ples.
[Piksa long pes 7]
Pasin bilong kros pait insait long famili inap mekim nogut tru long ol pikinini