Wastaua INTENET LAIBRERI
Wastaua
INTENET LAIBRERI
Tok Pisin
  • BAIBEL
  • Ol PABLIKESEN
  • Ol MITING
  • w92 11/1 p. 3-4
  • Yu Ting Olsem Wanem Long Sin?

No gat vidio bilong dispela seksen.

Sori, popaia kamap long lodim vidio.

  • Yu Ting Olsem Wanem Long Sin?
  • Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1992
  • Ol Liklik Het Tok
  • Wankain Infomesen
  • Long Hap Bilong Wes Tingting Bilong Ol Long Sin i Senis
  • Olsem Wanem Sin Bai Pinis Long Graun?
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1992
  • Taim i No Gat Sin Moa
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1997
  • Sin—Wanem Samting i Senis?
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—2010
  • Sin Em Wanem Samting?
    Bekim Bilong Ol Askim Bilong Baibel
Lukim Moa
Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1992
w92 11/1 p. 3-4

Yu Ting Olsem Wanem Long Sin?

WANPELA Witnes Bilong Jehova i stadi wantaim wanpela meri long Baibel, tasol dispela meri i no amamas long beten dispela Witnes i save mekim. Meri ya i tok, ‘Taim em i beten, long olgeta taim em i askim God long lusim rong bilong mipela. I olsem mi wanpela meri nogut i save mekim rong.’

Ol lain long hap bilong Is ol tu i gat kain tingting olsem. Ol i no save long bilip bilong lotu Juda na ol lotu ol i kolim Kristen, olsem yumi olgeta man i gat sin, em yumi bin kisim long namba wan tumbuna bilong yumi. (Stat 3:​1-5, 16-19; Rom 5:12) Lain bilong lotu Sinto i tok, sin i olsem wanpela hap doti i stap long skin, na pris inap rausim wantu long stik bilong em i gat hap pepa ol i pasim long sap bilong en; dispela i makim olsem man i bin mekim rong em i no gat wok long tanim bel​—⁠samting pris i mekim, em inap, long wanem, ol i kolim wanpela tok tasol long rong man i mekim o long ol bagarap i save kamap, olsem guria o tait wara o bikpela win samting​—⁠dispela tok em tsumi. Wanpela buk bilong ol Japan i stori olsem. (Kodansha Encyclopedia of Japan) Ol i ting, ol bikpela bagarap em ol man i no bin kamapim, olsem tsumi, i olsem sin em pris inap rausim olgeta, taim em i mekim ol pasin bilong lotu.

Dispela bilip i mekim na bihain ol i ting, olgeta kain sin o rong man i mekim (sapos lo bilong gavman i no tambuim na i no gat strafe bilong en) em pris inap rausim olgeta. Wanpela nius (The New York Times) i stori long pasin bilong ol long Japan long rausim sin bilong ol lain politik. Nius i tok, taim wanpela bikman bilong politik i mekim rong, sapos long taim bilong eleksen ol man i vot long em na em i win, sin bilong em i tekewe pinis na em i olsem “klin” gen. Olsem na em i no gat wok long senisim pasin bilong em, na ating em bai mekim wankain rong olsem pastaim em i bin mekim.

Na ol lain bilong lotu Buda i bilip olsem ol bai kamap nupela pikinini gen long narapela skin, na ol i bilip long Kama, olsem na ol i gat narapela tingting long sin. Wanpela buk (The New Encyclopædia Britannica) i stori long dispela bilip long Kama na i tok, “gutpela pasin i save kamapim gutpela samting, na i kirapim ol narapela man long mekim gutpela pasin, tasol pasin nogut i save kamapim samting nogut, na i kirapim ol narapela man long mekim pasin nogut.” I olsem: Taim man i mekim rong, dispela i save kamapim samting nogut, olsem kaikai nogut. Dispela bilip long Kama i kain olsem bilip bilong ol long kamap nupela gen long narapela skin​—⁠ol i ting, maski ol i kamap nupela gen long bihain bihain, pasin nogut ol i bin mekim bipo bai kamapim samting nogut.

Wanpela meri bilong lotu Buda i bin bilip tru long Kama na em i tok, ‘Mi bin ting, i no stret sapos mi mas karim hevi bilong wanpela rong i stap long skin bilong mi taim mama i karim mi. Mi mekim planti beten na mi wok strong long bihainim gutpela pasin, tasol dispela i no pinisim hevi bilong mi. Mi kamap meri bilong kros na toktok planti.’ Dispela bilip bilong lotu Buda long samting em pasin nogut i kamapim bihain, taim man i kamap nupela pikinini gen long narapela skin, dispela i mekim long em na em i pilim olsem em i nogut tasol na em i no inap mekim wanpela gutpela samting.

Narapela lotu bilong hap bilong Is, em lotu Konfusas, i gat narapela kain bilip long pasin bilong stretim rong bilong man. Wanpela bikpela saveman bilong lotu Konfusas, nem bilong em Sundsu, i tok, pasin bilong yumi man i nogut tasol na yumi save tingim yumi yet tasol, olsem na i bikpela samting long narapela i mas tingim narapela na mekim gutpela pasin long ol man, na mekim stret ol samting. Narapela saveman bilong lotu Konfusas, em Mengtsu, i gat narapela kain tingting long pasin bilong yumi man; em i ting pasin i stap long skin bilong yumi man i gutpela, tasol em i save, sampela taim ol man i save mekim rong, na bilong stretim dispela, ol i mas wok strong long kamap gutpela man. Olsem na ol dispela saveman i ting yumi mas lain na wok strong long daunim sin. Tasol tingting bilong ol long sin na pasin nogut i olsem ol i no klia tumas long dispela samting.​—⁠Lukim Song 14:3; 51:⁠5.

Long Hap Bilong Wes Tingting Bilong Ol Long Sin i Senis

Bipo long hap bilong Wes, tingting bilong ol man long sin em i klia tru na ol i save sin i stap na yumi mas wok long abrusim pasin bilong mekim sin. Tasol nau tingting bilong ol i wok long senis. Planti man i no pilim moa dispela samting, na ol i tok, taim maus bilong bel i kotim yumi, yumi no ken tingim. Inap 40 yia samting bipo, Pop Pius Namba 12 i tok, ‘Bikpela sin bilong dispela taim nau, em ol manmeri i no pilim moa sin.’ Wanpela nius Katolik (Le Pèlerin) i kamapim ripot bilong wanpela lain ol i tok, long Frans planti manmeri ol i bilong lotu Katolik, tasol klostu olgeta (inap 90 pesen) ol i no tingim moa sin​—⁠ol i no bilip moa long dispela samting.

Tru tumas, long hap bilong Is na Wes, planti manmeri i no pilim moa sin, na bel bilong ol i no gat tok moa long en. Orait, yumi ken tok i no gat sin, o olsem wanem? Yu ting yumi no ken tingim sin moa? Bihain bai sin i pinis long graun?

    Tok Pisin Pablikesen (1983-2025)
    Log Aut
    Log In
    • Tok Pisin
    • Serim
    • Preferens
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Lo Bilong Yusim
    • Privacy Policy
    • Ol Praivesi Seting
    • JW.ORG
    • Log In
    Serim