Gutpela Wok Bilong Ol Meri Namel Long Ol Wokboi Bilong God Long Bipo
“God, Bikpela i tok olsem, ‘Em i no gutpela long dispela man i stap wanpis. Mi mas mekim kamap wanpela poroman bilong helpim em.’ ”—STAT 2:18.
1. Wanpela dikseneri bilong Baibel i stori olsem wanem long i stap bilong ol meri long bipo?
“LONG bipo i no gat wanpela kantri long hap bilong Mediterenian o long hap bilong Esia na Afrika i larim ol meri i stap fri olsem long hap bilong Wes long nau. Ol meri i mas daun olgeta long ol man, olsem ol wokboi nating i mas daun olgeta long ol friman, na ol yangpela i stap daun long ol lapun. . . . Ol i save laikim ol pikinini man, winim ol pikinini meri, na sampela taim ol i lusim ol bebi meri i stap ausait long bikpela win na ren bambai ol i dai.” Wanpela dikseneri bilong Baibel i stori olsem long i stap bilong ol meri long bipo.
2, 3. (a) Olsem wanem long i stap bilong ol meri long nau, olsem wanpela ripot i tok? (b) I gat wanem ol askim?
2 Wankain pasin i stap yet long planti hap bilong graun long nau. Long yia 1994 i gat ripot bilong gavman bilong Amerika long ol samting i orait long ol manmeri i mekim, na long namba wan taim ripot i stori long pasin ol man i mekim long ol meri. Wanpela nius i stori long dispela ripot na putim het-tok olsem: “Ripot Bilong 193 Kantri i Makim Tru Olsem Ol Man i Save Daunim Ol Meri.”—The New York Times.
3 Long ol kongrigesen bilong ol Witnes Bilong Jehova, i gat planti meri bilong kain kain lain ol i stap, olsem na i gat askim olsem: Long pastaim tru, em laik bilong God long ol man i mas daunim ol meri? Long taim bilong Baibel ol man i lotuim Jehova ol i mekim wanem kain pasin long ol meri? Long nau yumi mas mekim wanem kain pasin long ol?
“Helpim” na “Poroman”
4 Adam i stap wanpis long gaden Iden longtaim liklik na bihain Jehova i tok: “Em i no gutpela long dispela man i stap wanpis. Mi mas mekim kamap wanpela poroman bilong helpim em.” (Stat 2:18) Adam em man i gutpela olgeta, tasol em i mas i gat poroman bambai em i ken inapim laik bilong God. Olsem na God i wokim meri na givim em long Adam. Em namba wan marit.—Stat 2:21-24.
5 Yu ting dispela tok “helpim” na “poroman” i makim olsem wok God i givim long ol meri i daunim ol? Nogat. Planti taim ol man bilong raitim Baibel i kolim dispela tok “helpim” (tok Hibru, ʽeʹzer) long Jehova. Jehova em i olsem “helpim” na “hap plang” bilong yumi. (Song 33:20; Kisim Bek 18:4; Lo 33:7) Long Hosea 13:9, Jehova yet i tok, em i “helpim” bilong ol Israel. Na dispela tok “poroman” (tok Hibru, neʹghedh), wanpela saveman bilong Baibel i stori long en olsem: “Man i no laik kisim helpim tasol bilong mekim wok bilong em o bilong kamapim pikinini . . . em i laik bai em i gat poroman, na bai narapela i ken helpim narapela.”
6. God i bin mekim wanem tok taim em i wokim pinis meri? Bilong wanem em inap tok olsem?
6 Olsem na taim Jehova i tok meri em i “helpim” na “poroman” bilong man, dispela i no daunim meri. Meri i narapela kain long man long tingting na bel na skin, tasol em i gutpela poroman stret bilong man. Tupela i narapela narapela kain, tasol tupela wantaim i gat wok bambai ol inap “kamap planti na i go sindaun long olgeta hap bilong graun,” olsem Man bilong wokim ol i laik bai ol i mekim. Taim God i wokim pinis man na meri tu, em i lukim olgeta samting em i bin wokim na em i “amamas tru.”—Stat 1:28, 31.
7, 8. (a) Taim sin i kamap long Iden, dispela i mekim wanem long ol meri? (b) I gat wanem askim long truim bilong Stat 3:16 namel long ol manmeri i lotuim Jehova?
7 Taim sin i kamap, nau man na meri i no stap olsem bipo. Tupela wantaim i mekim sin na Jehova i kolim strafe bilong ol. Em i tokim Iv: “Bai mi givim yu bikpela hevi long taim yu gat bel. Na bai yu gat bikpela pen long taim yu karim pikinini. Tasol bai yu gat bikpela laik yet long man bilong yu, na bai em i bosim yu.” (Stat 3:16) Kirap long dispela taim, planti meri marit i stap nogut, long wanem, man bilong ol i daunim ol na mekim hatpela pasin long ol. Ol i no tingim ol meri olsem helpim na poroman bilong ol; planti man i mekim nogut long ol, olsem ol i wokmeri nating bilong ol.
8 Tasol olsem wanem long truim bilong Stat 3:16 na ol meri i lotuim Jehova? Dispela i daunim ol na i olsem ol i no gat nem? Nogat tru. Tasol olsem wanem long stori bilong Baibel long sampela pasin ol i bin mekim long ol meri na ol lain bilong nau i no ken orait long en?
Mas Save Long As Bilong Pasin
9 Ol wokboi bilong God long taim bilong Baibel ol i bin mekim gut long ol meri. Tasol taim yumi skelim pasin ol i mekim long ol meri long bipo, i gat sampela samting yumi mas tingim. Namba wan, taim Baibel i stori long ol man nogut i tingim laik bilong ol yet na mekim nogut long ol meri, i no olsem God i orait long pasin ol i mekim. Namba 2, God i larim ol wokboi bilong em i bihainim sampela pasin inap liklik taim, tasol em i putim ol lo bilong bosim dispela pasin na lukautim ol meri. Namba 3, yumi no ken skelim pasin bilong bipo wantaim pasin bilong nau. Ol man long nau inap ting olsem wanpela pasin bilong bipo i nogut, tasol ol manmeri bilong bipo i no ting dispela pasin i daunim ol meri. Nau yumi ken stori long sampela pasin olsem.
10. Jehova i ting olsem wanem long pasin bilong maritim planti meri? Wanem samting i makim olsem em i no lusim lo bilong em bilong pastaim, olsem man i mas i gat wanpela meri tasol?
10 Maritim planti poroman:a Long pastaim, Jehova i laik bai man i gat wanpela meri tasol, olsem na em i wokim wanpela meri tasol bilong Adam. (Stat 2:21, 22) Taim pasin bikhet i kamap pinis long Iden, lain bilong Kein ol i namba wan lain bilong kirapim pasin bilong maritim planti meri. Bihain dispela i kamap olsem pasin bilong ol manmeri, na sampela man i lotuim Jehova ol i bihainim. (Stat 4:19; 16:1-3; 29:21-28) Jehova i larim dispela pasin i stap, na dispela pasin i helpim lain Israel long kamap planti, tasol Jehova i tingim gut ol meri na em i putim ol lo bilong bosim dispela pasin na lukautim ol meri pikinini. (Kisim Bek 21:10, 11; Lo 21:15-17) Na Jehova i no lusim pasin em i makim long pastaim, olsem man i mas i gat wanpela meri tasol. God i tokim Noa na ol pikinini man bilong em ol i mas ‘karim planti pikinini na pulapim olgeta hap bilong graun,’ na olgeta wan wan i gat wanpela meri tasol. (Stat 7:7; 9:1; 2 Pita 2:5) God i tok piksa olsem em i man bilong lain Israel na em i gat wanpela meri tasol. (Aisaia 54:1, 5) Na Krais Jisas i kamapim gen lo bilong God bilong pastaim olsem man i mas i gat wanpela meri tasol, na kongrigesen Kristen bilong pastaim i bihainim dispela lo.—Matyu 19:4-8; 1 Timoti 3:2, 12.
11. Long taim bilong Baibel, bilong wanem ol i save baim meri? Dispela pasin i daunim ol meri o olsem wanem?
11 Baim meri: Wanpela buk i stori long pasin bilong ol Israel long bipo na i tok: “Taim wanpela Israel i laik marit, em i mas givim mani samting long famili bilong meri na i olsem em i givim pe long ol. Tasol dispela pe i no olsem bilong baim meri; i olsem em i givim kompensesen long famili.” (Ancient Israel—Its Life and Institutions) Pasin bilong baim meri i helpim famili, long wanem, i olsem bekim bilong ol wok em meri i save mekim bilong helpim famili, na bilong strong na mani ol i bin lusim bilong lukautim meri. Dispela pasin i no daunim meri; em i makim olsem meri i gat nem insait long famili na ol i tingim gutpela wok em i mekim bilong helpim famili.—Stat 34:11, 12; Kisim Bek 22:16; lukim Wastaua, Septemba 1, 1989, pes 8-11.
12. (a) Baibel i kolim wanem tok long man na meri marit? Ol meri i bel nogut long dispela o olsem wanem? (b) Olsem wanem long ol tok Jehova i kolim long namba wan man na meri long Iden? (Lukim sta daunbilo.)
12 Meri em ‘i bilong’ man bilong em: Wanpela samting i kamap long Abraham na Sara long yia 1918 paslain long Krais i makim olsem long dispela taim ol i save tingim man em i ‘bikpela’ (tok Hibru, baʹʽal) bilong meri bilong em, na meri em ‘i bilong’ (tok Hibru, beʽu·lahʹ) man bilong em. (Stat 20:3, NW) Long tok Hibru, sampela taim moa Baibel i mekim tok olsem meri em ‘i bilong’ man bilong em, na i no gat wanpela samting i makim olsem ol meri paslain long taim bilong ol Kristen i bel nogut long dispela.b (Lo 22:22) Tasol man i no ken mekim olsem meri em i hap kago bilong em. Man inap baim haus o gutpela samting, na em inap baim i go long ol man o givim long ol pikinini bilong em. Tasol em i no ken mekim olsem long meri bilong em. Baibel i tok: “Papamama inap givim haus na mani samting long yumi. Tasol God wanpela inap givim yumi meri i gat gutpela tingting.”—Sindaun 19:14; Lo 21:14.
Em i Holim Gutpela Wok
13 Orait, ol meri i gat wanem wok namel long ol wokboi bilong God paslain long taim bilong ol Kristen? Ol man i ting olsem wanem long ol meri, na ol i mekim wanem kain pasin long ol? Ol man i aninit long God, taim ol i bihainim pasin na Lo bilong em, ol meri i gat gutnem, na ol i gat rot long mekim planti samting, na ol i kisim planti gutpela wok.
14, 15. Wanem samting i makim olsem ol man i save givim biknem long ol meri long Israel? Olsem wanem na i stret Jehova i laik bai ol man i lotuim em ol i mas givim biknem long ol meri?
14 Ol man i mas givim biknem long ol meri. God i givim Lo long ol Israel na em i tok ol i mas givim biknem long papa na long mama tu. (Kisim Bek 20:12; 21:15, 17) Wok Pris 19:3 i tok: “Yupela wan wan i mas aninit long papamama bilong yupela.” Wanpela taim Batseba i go lukim pikinini bilong em King Solomon. Taim king i lukim em i kam, kwiktaim “em i sanap na brukim skru na daunim het, bilong givim biknem long mama bilong en.” (1 King 2:19) Wanpela buk i tok: “Ol tok profet olsem God i laikim tumas Israel olsem man i save laikim tumas meri bilong em, kain tok profet olsem i gat strong tasol namel long ol lain i save givim biknem long ol meri.”—Encyclopaedia Judaica.
15 Jehova i laik bai ol man i lotuim em ol i mas tingim gut ol meri, long wanem, em yet i save tingim ol. Dispela i kamap klia long ol ves bilong Baibel i kolim tok piksa Jehova i mekim long pasin bilong ol meri, na em i tok em i save sori olsem ol meri. (Aisaia 42:14; 49:15; 66:13) Dispela i helpim ol manmeri i kaunim Baibel long pilim sori bilong Jehova. Hap tok Hibru yumi tanim olsem “marimari” o “sori,” em Jehova i kolim long em yet, na dispela tok i wankain liklik olsem tok yumi tanim olsem “bel bilong mama” na i makim sori olsem bilong wanpela mama.—Kisim Bek 33:19; Aisaia 54:7.
16. Wanem samting i makim olsem ol i save tingim gut tok bilong ol meri i save bihainim pasin bilong God?
16 Ol i tingim gutpela tok bilong ol meri i save bihainim pasin bilong God. Abraham i save aninit long God na wanpela taim em i gat tupela tingting long harim tok bilong meri bilong em Sara, em tu i save aninit long God. Tasol God i tokim em: “Yu mas bihainim tok bilong Sara.” (Stat 21:10-12) Iso i maritim tupela meri bilong lain Hit em pasin bilong tupela “i save mekim Aisak na Rebeka i bel pen tru.” Bihain Rebeka i tokim Aisak, em bai bel hevi tru sapos pikinini bilong tupela, em Jekop, i maritim meri bilong lain Hit. Rebeka i tok olsem na Aisak i mekim wanem? Baibel i tok: “Orait Aisak i singautim Jekop, na i givim blesing long em. Na Aisak i givim em strongpela tok olsem, ‘Yu no ken maritim wanpela meri Kenan.’ ” Rebeka i no mekim tok bilong givim tingting long man bilong em, tasol samting man i mekim i kamapim klia olsem em i tingim laik bilong meri bilong em. (Stat 26:34, 35; 27:46; 28:1) Bihain King Devit i abrusim rong long kilim man i dai, long wanem, em i bihainim gutpela tok bilong Abigel.—1 Samuel 25:32-35.
17. Olsem wanem yumi save ol meri i holim strong bilong bosim sampela samting insait long famili?
17 Ol meri i holim strong bilong bosim sampela samting insait long famili. Baibel i tok, ol pikinini i mas harim tok bilong mama tu: “Yu mas harim tok bilong papamama bilong yu na yu no ken sakim tok bilong tupela.” (Sindaun 1:8) Sindaun sapta 31 i stori long meri marit “i gat gutpela pasin tru” na i tok, em i save wok strong na stretim gut ol wok bilong lukautim haus na famili, na em i save baim graun, na wokim gaden na em i gat liklik bisnis, na ol man i save long gutpela tok na tingting em i save givim long ol narapela. Em i mekim ol gutpela wok, tasol bikpela samting em olsem: Em i save aninit long Jehova. Tru tumas, kain meri olsem “i winim olkain ston i dia tumas.” Ol i save laikim olkain ston olsem bilong wokim bilas.—Sindaun 31:10-31.
Sampela Meri i Kisim Blesing Long God
18 Jehova i save tingim gut ol meri na dispela i kamap klia long blesing em i givim long sampela long taim bilong Baibel. Em i salim ol ensel bilong em i go givim tok bilong em long Hagar, na Sara, na meri bilong Manoa. (Stat 16:7-12; 18:9-15; Hetman 13:2-5) Sampela meri ‘i save wok long dua bilong haus lotu sel,’ na i gat sampela meri bilong singsing long haus king bilong Solomon.—Kisim Bek 38:8; 1 Samuel 2:22; Saveman 2:8.
19. Olsem wanem Jehova i givim wok long sampela meri bilong i stap maus bilong em?
19 Bipo long Israel, sampela taim Jehova i givim wok long wanpela meri olsem maus bilong em. Baibel i stori long profet meri Debora na i tok: “Ol Israel i save kam long em na harim toktok bilong em.” (Hetman 4:5) Ol Israel i daunim King Jabin bilong Kenan long pait na Debora i kisim bikpela blesing. Em i bin raitim singsing o hap tok bilong singsing, bilong amamas long ol i winim pait, na nau dispela singsing i stap long Baibel.c (Hetman, sapta 5) Sampela handet yia bihain, King Josaia i salim sampela man i go long profet meri Hulda bilong kisim save long laik bilong Jehova. Hulda i gat namba long bekim tok olsem, ‘God, Bikpela bilong yumi Israel, i tok olsem.’ (2 King 22:11-15) Long dispela taim king i tokim hetpris na ol narapela long i go long wanpela meri bilong kisim save long laik bilong Jehova.—Skelim wantaim Malakai 2:7.
20. Wanem ol stori i makim olsem Jehova i laik helpim ol meri long i stap amamas na i stap gutpela?
20 Jehova i laik tru long helpim ol meri long i stap gutpela na dispela i kamap klia long ol samting em i bin mekim bilong helpim sampela meri i lotu long em. Tupela taim em i pasim rot na bai man i no ken bagarapim Sara, em naispela meri bilong Abraham. (Stat 12:14-20; 20:1-7) God i lukim olsem Jekop i no laikim tumas meri bilong em Lea na God i helpim Lea “long kisim bel” na Lea i karim pikinini man. (Stat 29:31, 32) Tupela meri Israel i save helpim ol meri long taim bilong karim pikinini, ol i pret long God na ol i no bihainim tok bilong king bilong Isip na kilim i dai ol pikinini man, maski tupela yet inap kisim bagarap long dispela rot. Jehova i pilim gutpela pasin bilong tupela na em i mekim gut long tupela; em i mekim tupela “i karim pikinini.” (Kisim Bek 1:17, 20, 21) Na tu, em i harim beten bilong Hana. (1 Samuel 1:10, 20) Wanpela profet i dai pinis em i bin kisim dinau long wanpela man, na taim dispela man i kam bilong kisim pikinini bilong profet bilong bekim dinau, Jehova i helpim meri bilong profet. Em i sori long dispela meri na givim strong long profet Elisa long pulapim wel long ol sospen bilong meri bambai em i gat rot bilong bekim dinau. Dispela i helpim meri long lukautim ol pikinini na lukautim gutnem bilong em.—Kisim Bek 22:22, 23; 2 King 4:1-7.
21. Ol Skripsa Hibru i kamapim wanem stretpela tingting long ol meri?
21 Ol Skripsa Hibru i givim stretpela tingting long yumi long gutpela wok ol meri i mekim namel long ol wokboi bilong God, long wanem, ol i no kirapim ol man long ting ol meri i olsem samting nating. Truim bilong tok bilong Stat 3:16 i painim tu ol meri i lotu long Jehova; Jehova i larim dispela i painim ol. Tasol ol man i aninit long God na i bihainim pasin na Lo bilong God, ol i mekim gut long ol meri na givim gutnem long ol.
22. Taim Jisas i kam long graun, wanem senis i bin painim ol meri? Olsem na i gat wanem ol askim?
22 Ol i raitim pinis Ol Skripsa Hibru na insait long sampela handet yia bihain, senis i kamap long wok bilong ol meri namel long ol Juda. Taim Jisas i kam long graun, ol lo em ol hetman bilong lotu Juda i kisim long ol tumbuna i pasim tru ol meri long sampela wok bilong lotu na sampela samting long sindaun bilong ol. Yu ting ol dispela lo bilong ol man i stiaim tingting bilong Jisas long ol meri na pasin em i mekim long ol? Yumi mas mekim wanem kain pasin long ol meri Kristen long nau? Stori i kamap bihain long dispela bai bekim ol dispela askim.
[Ol Futnot]
a Wanpela dikseneri (Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary) i tok, dispela tok “maritim planti poroman” inap makim man i maritim planti meri o meri i maritim planti man. Tasol planti taim em i makim pasin bilong maritim planti meri.
b Long Ol Skripsa Hibru, taim Baibel i stori long ol man na meri i marit, planti taim moa Baibel i kolim tok olsem “man bilong em” (tok Hibru, ʼish) na “meri bilong em” (tok Hibru, ʼish·shahʹ). Olsem long Iden, Jehova i kolim Adam, “man bilong [Iv],” i no ‘bikpela’ bilong Iv; na em i kolim Iv, “meri bilong [Adam],” em i no tok meri em ‘i bilong’ Adam. (Stat 2:24; 3:16, 17) Hosea i tok profet olsem taim ol Israel i lusim kalabus na kam bek long ples, bai ol i tanim bel na tokim Jehova, “Yu man bilong mi”; ol i no ken mekim moa kain tok olsem “yu Bikpela bilong mi.” Dispela tok “Yu man bilong mi” i makim olsem ol i laikim Jehova, na i winim tok olsem “yu Bikpela bilong mi.”—Hosea 2:16.
c Bikpela samting yumi ken tingim, em Hetman 5:7 (NW) i kamapim klia olsem Debora yet i mekim dispela tok.
Bai Yu Bekim Olsem Wanem?
◻ Tok “helpim” na “poroman” i makim wanem long wok God i bin givim long ol meri?
◻ Taim yumi tingim pasin ol man i mekim long ol meri long taim bilong Baibel, yumi mas tingim wanem ol samting?
◻ Wanem samting i makim olsem ol meri i gat gutpela wok namel long ol wokboi bilong God long bipo?
◻ Olsem wanem Jehova i givim blesing long sampela meri i stap paslain long taim bilong ol Kristen?
4. Namba wan man i stap wanpis long gaden Iden inap longtaim liklik na nau Jehova i tok wanem? Na Jehova i mekim wanem?
5. (a) Hap tok Hibru yumi tanim olsem “helpim,” planti taim ol man bilong raitim Baibel i kolim long husat? (b) Jehova i kolim namba wan meri olsem “poroman” bilong man na dispela i makim wanem samting?
9. Taim yumi tingim pasin ol man i mekim long ol meri long taim bilong Baibel, yumi mas tingim wanem 3-pela samting?
13. Ol man i aninit long God Jehova, taim ol i bihainim pasin na Lo bilong em, dispela i mekim wanem long ol meri?
18. Olsem wanem sampela meri long taim bilong Baibel i bin kisim blesing long Jehova?