Askim
Olsem wanem? Pasin bilong “makim” man olsem 2 Tesalonaika 3:14 i toktok long en, em wanpela wok kongrigesen i save mekim, o em wanpela samting ol wan wan Kristen i save mekim long abrusim ol man i no save bihainim tok?
Dispela samting aposel Pol i raitim tok long en long ol Tesalonaika i makim olsem ol elda bilong kongrigesen i gat wok long “makim” man. Tasol ol wan wan Kristen bai bihainim tok bilong ol elda long dispela samting, na taim ol i mekim olsem ol bai tingim ol samting bilong spirit. Yumi inap pilim tru dispela samting sapos yumi tingim taim stret Pol i raitim dispela tok.
Pol i bin mekim hap wok bilong kamapim kongrigesen Tesalonaika na long helpim ol man na meri long kamap bilipman. (Aposel 17:1-4) Bihain, taim Pol i stap long Korin, em i salim pas long ol bilong givim gutpela tok amamas long ol na bilong strongim bel bilong ol. Pol i kamapim sampela tok bilong stretim ol tu. Em i kirapim ol long ‘sindaun isi na mekim wok bilong ol yet, na mekim wok long han bilong ol.’ Sampela i no mekim olsem, olsem na Pol i tok moa: “Mipela i laik kirapim yupela long stretim pasin bilong ol man i save les nabaut [olsem ol i no save bihainim tok] na long strongim bel bilong ol man i save pret na long helpim ol man i no strong.” Em nau, namel long ol Tesalonaika i gat sampela man i no save bihainim tok,a na ol elda i mas givim tok long ol bilong stretim ol.—1 Tesalonaika 1:2-10; 4:11; 5:14.
Sampela mun bihain, Pol i raitim namba tu pas long ol Tesalonaika, na em i stori moa long taim Jisas bai kam i stap. Na tu, Pol i givim sampela tok moa long ol long samting ol i ken mekim long ol man i no save bihainim tok, na ol i ‘sindaun nating tasol na i no mekim wanpela wok.’ Pasin bilong ol i narapela kain stret long pasin na tok bilong Pol. Pol em man bilong wok strong na em i tok ol Kristen i mas mekim wok bilong lukautim ol yet. (2 Tesalonaika 3:7-12) Olsem na Pol i tok ol elda i mas mekim sampela samting. Ol i mas mekim ol dispela samting taim ol i givim pinis sampela tok bilong stretim tingting bilong ol dispela man i no save bihainim tok. Pol i tok:
“Ol brata, . . . mipela i tok strong long yupela olsem, sapos sampela brata i save sindaun nating tasol na ol i no bihainim dispela tok mipela i bin givim long ol, orait yupela i mas i stap longwe long ol. Ol brata, yupela i no ken les long mekim gutpela pasin. Sapos wanpela man i no bihainim olgeta tok mipela i raitim long dispela pas, orait yupela i mas makim gut dispela man na yupela i mas i stap longwe long em, bai em i ken sem long pasin em i mekim. Mipela i no tok long yupela i mas tingim em i olsem birua bilong yupela. Nogat. Yupela i mas tingim em i brata, na yupela i mas givim tok long em bilong stretim tingting bilong em.”—2 Tesalonaika 3:6, 13-15.
Olsem na sampela samting moa ol i mas mekim, em ol i mas stap longwe long ol man i no save bihainim tok, na makim ol, na no ken poroman wantaim ol, tasol ol i mas givim tok long ol bilong stretim tingting bilong ol, long wanem, ol i stap yet olsem brata. Wanem samting bai mekim na ol brata sista insait long kongrigesen bai mekim olsem? Bilong helpim yumi long save gut long dispela samting, yumi ken tingim 3-pela samting Pol i no stori long en long dispela skripsa.
1. Yumi save sin i stap long olgeta Kristen na ol i save popaia. Tasol pasin bilong laikim tru ol narapela em i wanpela mak bilong lotu Kristen tru, olsem na yumi mas sori long ol na lusim tingting long popaia bilong ol. Olsem: Ating wanpela taim Kristen i kros, olsem kros i bin kamap namel long Barnabas na Pol. (Aposel 15:36-40) O ating skin bilong wanpela i les, olsem na em i mekim hatpela tok i sutim bel bilong narapela. Long kain samting olsem, sapos yumi mekim pasin sori na bihainim tok bilong Baibel, yumi inap karamapim popaia bilong wanbilip, na yumi bai sindaun, na bung, na wok yet wantaim em. (Matyu 5:23-25; 6:14; 7:1-5; 1 Pita 4:8) Olsem na long 2 Tesalonaika, Pol i no toktok long ol dispela kain popaia.
2. Pol i no toktok long wanpela Kristen em i no laik bung tumas wantaim narapela em pasin o tingting bilong em i no gutpela—olsem em i tingim tumas ol amamas o ol samting bilong skin. O ating papa o mama i no larim pikinini bilong ol i bung tumas wantaim ol pikinini i no save daun long papamama bilong ol, o ol i ting lotu Kristen i no bikpela samting, o ol i pilai strong tumas o long pasin pikinini bilong ol inap kisim bagarap long en. Ol dispela samting em samting bilong papa o mama yet long tingim na i stret long tok yumi kaunim long Sindaun 13:20: “Man i wokabaut wantaim man i gat gutpela tingting, orait em tu bai i kisim gutpela tingting. Tasol sapos man i poroman wantaim ol man i no gat gutpela tingting, orait trabel bai i painim em.”—Skelim wantaim 1 Korin 15:33.
3. Tasol Pol i toktok long narapela kain samting i nogut moa taim em i raitim pas long ol Korin long man i mekim bikpela rong na em i no tanim bel. Ol dispela kain man bilong mekim rong na ol i no tanim bel, ol i mas raus long kongrigesen. I olsem ol i mas putim man “nogut” long han bilong Satan. Bihain ol gutpela Kristen i no inap bung wantaim ol dispela kain man nogut; aposel Jon i tokim ol Kristen long ol i no ken tok gude long ol. (1 Korin 5:1-13; 2 Jon 9-11) Tasol dispela tu i no insait long tok bilong 2 Tesalonaika 3:14.
Samting i narapela kain long ol 3-pela samting antap, em samting Pol i toktok long en long 2 Tesalonaika, em i tok long ol man ‘i no save bihainim tok.’ Pol i tok ol dispela man i stap yet olsem “brata,” na ol i mas givim tok long ol bilong stretim tingting bilong ol na mekim pasin long ol olsem ol i brata bilong ol. Olsem na dispela hevi long ol brata ‘i no save bihainim tok,’ dispela i no makim ol Kristen i gat hevi namel long ol yet o wanpela i mekim bikpela rong na ol elda bilong kongrigesen i mas rausim em, olsem Pol i bin mekim long dispela man long Korin i save pamuk. Ol dispela man ‘i no save bihainim tok,’ ol i no bin mekim bikpela rong olsem dispela man long Korin i bin mekim na kongrigesen i mas rausim em, nogat.
Ol dispela man bilong Tesalonaika em ol ‘i no save bihainim tok,’ ol i gat asua long pasin bilong ol long lusim stretpela rot bilong lotu Kristen. Ating ol i ting olsem kambek bilong Krais i klostu, olsem na ol i no laik wok, o ol i lesman. Na tu, ol i bagarapim bel isi bilong kongrigesen, long wanem, ol i ‘toktok nabaut long olgeta samting bilong ol arapela man, em i no samting bilong ol.’ Ating planti taim ol elda bilong kongrigesen i bin givim tok long ol, olsem Pol i bin tokim ol long mekim long namba wan pas bilong em na olsem ol narapela tok bilong God i tok long mekim. (Sindaun 6:6-11; 10:4, 5; 12:11, 24; 24:30-34) Tasol ol i strong yet long bihainim pasin i bagarapim nem bilong kongrigesen na dispela pasin inap kalap long ol narapela Kristen. Olsem na Pol, em wanpela elda Kristen, em i kamapim long kongrigesen pasin bilong ol olsem ol i no save bihainim tok, na em i kamapim long ples klia pasin kranki bilong ol, tasol em i no kolim nem bilong ol dispela man.
Na tu, em i tokim kongrigesen olsem i stret sapos ol wan wan Kristen i “makim gut” ol man i no save bihainim tok. Dispela i makim olsem ol i mas tingim ol man em pasin bilong ol i wankain olsem pasin kongrigesen i bin kisim toksave long en. Pol i tok, ol i mas i “stap longwe” long brata i no save bihainim tok. Dispela i no makim olsem ol i mas sakim em olgeta, long wanem, em i stap yet olsem wanpela brata na ol i mas “givim tok long em bilong stretim tingting bilong em.” Ol bai bung yet wantaim em long taim bilong ol miting Kristen na long taim bilong autim tok tu. Ol i laik bai brata bilong ol i harim tok bilong stretim tingting bilong em na em i lusim ol pasin bilong em i no stret tumas.
Olsem wanem ol bai “stap longwe” long em? Bai ol i no poromanim em, olsem raun o mekim sampela samting wantaim em. (Skelim wantaim Galesia 2:12.) Sapos ol i no poromanim em o mekim ol amamas wantaim em, ating dispela bai helpim em long save ol manmeri bilong bihainim lo ol i no amamas long pasin bilong em. Maski em i no sem long pasin em i mekim na em i no senisim pasin bilong em, ating bai ol narapela i no lain long pasin bilong em na kamap olsem em. Tasol ol dispela Kristen i mas tingim tu ol gutpela samting bilong strongim bel. Pol i tokim ol olsem: “Ol brata, yupela i no ken les long mekim gutpela pasin.”—2 Tesalonaika 3:13.
Em nau, i no gat as na yumi ken ting ol brata i mekim liklik popaia ol i nogut tasol o yumi ken skelim skelim pasin bilong ol. Nogat. Dispela tok bilong aposel Pol i no tok olsem. Tok bilong Pol, em bilong helpim brata i bihainim wanpela rot i pait tru wantaim lotu Kristen.
Pol i no kolim ol liklik liklik lo olsem em i laik kamapim wanpela rot ol i gat hatwok long bihainim. Tasol tok bilong em i kamapim klia olsem, pastaim ol elda i mas givim tok long man i no save bihainim tok na ol i mas wok long helpim em. Sapos ol elda i no inap helpim em na em i strong yet long bihainim pasin i no stret tumas na dispela pasin inap kalap long ol narapela, ating ol elda bai ting olsem ol i mas toksave long kongrigesen bambai ol i ken was gut. Ol i ken stretim rot bilong mekim wanpela tok long kongrigesen olsem i gat wanem as na ol i mas abrusim pasin bilong bikhet na i no bihainim tok. Insait long tok, elda i no ken kolim nem bilong ol dispela man, tasol ating strongpela tok bilong ol elda bai lukautim kongrigesen, long wanem, ol brata bilong harim tok bai was gut long ol dispela man i kamapim klia olsem ol i no man bilong bihainim tok, na bai ol i no poromanim ol tumas olsem raun o mekim sampela samting wantaim ol.
Yumi laik bai man i no save bihainim tok em i ken sem long pasin em i mekim na dispela bai kirapim em long senisim pasin bilong em. Taim ol elda na ol narapela insait long kongrigesen ol i lukim pasin bilong dispela man i senis, ol wan wan yet i ken tingting long kirap gen na poromanim em olsem raun o mekim sampela samting wantaim em.
Olsem na yumi ken tok: Sapos wanpela man i no save bihainim tok, ol elda bilong kongrigesen i save go pas long helpim em na givim tok long em bilong stretim em. Sapos em i no pilim olsem pasin bilong em i gat rong na em inap paulim yet ol narapela, ating ol elda bai toksave long kongrigesen long rot bilong wanpela tok i kamapim klia tingting bilong Baibel long dispela samting—maski em pasin bilong raun wantaim yangpela meri i no wanbilip, o wanem wanem pasin i no stret em dispela man i bihainim. (1 Korin 7:39; 2 Korin 6:14) Olsem na ol Kristen insait long kongrigesen i bin harim dispela toksave, ol yet i ken tingting olsem ol i no ken poromanim tumas ol man i kamapim long ples klia olsem ol i no save bihainim tok, tasol ol i stap yet olsem brata.
[Futnot]
a Long tok Grik ol i bin mekim wok long dispela tok bilong makim ol soldia i no bihainim tok bambai ol samting i ken wok gut, o ol i no bin bihainim tok bilong stretim ol, o bilong makim ol skulmanki i bikhet na i no go planti taim long skul.
[Ol Piksa long pes 31]
Ol man i no save bihainim tok, ol elda Kristen i save givim tok long ol bilong stretim tingting bilong ol, tasol ol elda i tingim yet ol olsem ol i wanbilip bilong ol