Askim
Sapos wanpela Kristen i harim sampela nek i kamap nating, tasol em i no lukim man, yu ting dispela i makim olsem ol spirit nogut i laik mekim nogut long em?
Nogat. Tru ol spirit nogut i save kamap ples klia long kain rot olsem, tasol planti man em ol i bin harim wanpela nek i kamap nating o sampela narakain samting i bin painim ol, ol i kisim save olsem ol i gat wanpela kain sik.
Long taim bilong ol aposel ol man i luksave olsem ol man em spirit nogut i mekim nogut long ol na ol samting sik i kamapim i klostu wankain. Long Matyu 17:14-18, yumi ritim stori bilong wanpela yangpela mangi em Jisas i oraitim. Tru ol mak bilong ol samting i painim dispela mangi i olsem bilong wanpela sik bilong kru i save mekim man i pundaun na guria nogut na ol i kolim sik epilepsi, tasol wanpela spirit nogut i as tru bilong samting i painim em. Tasol long pastaim, taim ol man i kisim ol man i gat sik i kam long Jisas bilong oraitim ol, ol i kisim tu “ol man i gat spirit nogut, na ol man i gat dispela kain sik i save mekim ol i pundaun na guria nogut.” (Matyu 4:24) Ol i luksave olsem sampela lain i gat dispela sik epilepsi ol i no gat spirit nogut. As na ol i save pundaun na guria nogut em ol i gat sik.
Ol i tok olsem ol man i gat bikpela sik bilong tingting ol i kolim skitsofrenia—ol inap kisim marasin bilong helpim dispela sik—ol i save harim wanpela nek i kamap nating o sampela narakain samting i save painim ol.a Sampela narapela sik tu i save mekim man i longlong na sampela i save kisim tingting kranki olsem ol spirit nogut i as bilong en. Olsem na sapos wanpela i harim wanpela nek i kamap nating o sampela narakain samting i painim em, em i no ken ting olsem ol spirit nogut i as bilong en, nogat, em i mas painimaut sapos sik i as bilong ol samting i painim em.
[Futnot]
a Lukim Awake! “Taking the Mystery out of Mental Illness,” bilong Septemba 8, 1986. Awake! em i poroman bilong nius Wastaua.