OSAPI YOKOÑOÑO | Nye Embimbiliya li Popia Catiamẽla Komuenyo Kuenda Kolofa?
Ceci Embimbiliya li Popia Catiamẽla Komuenyo Kuenda Kolofa
Eci tu tanga Vembimbiliya kelivulu Liefetikilo, tu limbuka olondaka Suku a sapuila ulume watete Adama viokuti: “Oku lia ci tava oku lialia koviti viosi viocumbo. Te lika uti woku kulĩhĩsa eci ciwa leci cĩvi, owo ka ci tava oku liako, momo eteke o liako haico o fa.” (Efetikilo 2:16, 17) Ocihandeleko caco ci lekisa okuti, nda Adama wa pokuile ku Suku, eye nda ka file pole, nda wamamako oku kala lomuenyo vocumbo Cedene.
Pole, Adama wa nõlapo oku sinila Suku kuenje wa lia kepako liaco, eci ukãi waye Heva a eca kokuaye. (Efetikilo 3:1-6) Koloneke vilo, vosi yetu tua siatavo oku liyaka lovitangi via tunda kesino liaco. Catiamẽla kondaka yaco, upostolo Paulu wa lombolola ndoco: “Ndeci ekandu lia iñila voluali omo liomunu umosi kuenda oku fa omo liekandu kuenje oku fa kua li sanduila komanu vosi momo vosi va linga ekandu.” (Va Roma 5:12) “Ulume” wa tukuiwa vocinimbu eci, Adama. Pole, ekandu lipi Adama a linga kuenda momo lie ekandu liaco lio kokelela olofa?
Adama wa lueya ocihandeleko ca Suku ocipango kuenje wa linga ekandu. (1 Yoano 3:4) Ndomo Suku a sapuilile Adama, ocitangi ceyilila kekandu liaco olofa. Nda okuti Adama wa pokuile ku Suku, eye kumue lomanu vosi nda ka va kuatele ekandu kuenda nda ka va kũlĩhĩle olofa. Ocili okuti, Suku ka lulikile omanu oco va fe pole, wa va lulika oco va kale lomuenyo otembo ka yi pui.
Ndomo Embimbiliya li ci lombolola, “oku fa kua li sanduila komanu vosi.” Anga hẽ omunu o kuete ocilelembia ka ci fi? Omanu valua nda va tambulula okuti oco. Ovo va tava okuti tu kuete ocilelembia cimue ka ci fi. Pole, nda ovina viaco via kaile viocili, nda ca lekisa okuti Suku wa kemba Adama. Momo lie? Momo nda tu kuete ocilelembia cimue ka ci fi okuti camamako lomuenyo kocitumãlo cikuavo, olofa nda ka via kalele ocitangi cimue ca tunda kekandu ndomo Suku a ci popele. Pole, Embimbiliya li popia ndoco: “Ka citava okuti Suku o kemba.” (Va Heveru 6:18) Ocili okuti Satana eye wa kemba Eva poku u sapuila hati: “Mbu, okufa ka vu fi.” —Efetikilo 3:4.
Citava okuti tu lipula ndoco: Nda elongiso liokuti omunu o kuete ocilelembia ka ci fi cesanda, nye ci pita letu eci tu fa?
ELONGISO LIEMBIMBILIYA LIOCILI
Ulandu u sangiwa Kelivulu Liefetikilo watiamẽla koku lulikiwa kuovina, u popia ndoco: “Oco Yehova Suku wa tunga omunu leve lioposi, yu wo fuimĩla ofela yomuenyo vanyulu aye, kuenje omunu wa kuata omuenyo.” Ondaka yokuti “wa kuata omuenyo,” yi tunda kondaka yimue kelimi lio Heveru ne’phesh,a okuti yi lomboloka “ociluvo cimue ci fuima.”—Efetikilo 2:7.
a Ambimbiliya alua ndeci Embimbiliya Versão Rei Jaime kuenda versão Douay, vi pongolola ondaka ne’phesh okuti “omuenyo.” Ambimbiliya amue okaliye ndeci, a Bíblia na Linguagem de Hoje kuenda o Nova Tradução na Linguagem de Hoje vi pongolola ondaka yaco okuti “ocendalomuenyo.”
Omo liaco, Embimbiliya li lekisa ocili cokuti omanu ka va kuete ocilelembia cimue ka ci fi. Ocili okuti omunu eye muẽle “ocendalomuenyo.” Eli olio esunga liokuti ndaño wa sandiliya Vembimbiliya, ku sangi ocipama cimue ci lombolola ovina viatiamẽla “kocilelembia ka ci fi.”
Tua lilongisa okuti Embimbiliya ka li lekisa okuti omanu va kuete ocilelembia ka ci fi. Pole, momo lie atavo alua a longisila ovina viaco? Oco tu kũlĩhe etambululo liaco, tu sukila oku sokolola ulandu wo Kegito.
ELONGISO LIMUE LIESANDA LI LI SANDULA
Heródoto ulume umue ukuovolandu kofeka yo Helasi wa kala komuenyo vokuenda kunyamo 400 K.Y, wa popia okuti va Egito ovo “omanu vatete va longisa okuti omunu o kuete ocilelembia ka ci fi.” Omanu vakuavo va tavele okuti omunu o kuete ocilelembia ka ci fi, va Bavulono. Kunyamo wo 332 K.K, eci Alexandre o Grande a yula ofeka yoku Tundilo, elongiso liaco lia lisanduile ale. Olonoño vioko Helasi via sandeka elongiso liaco Kuviali wosi woko Helasi.
Ove ku ka sanga ocipama cimue Cembimbiliya ci lombolola ovina viatiamẽla “kocilelembia ka ci fi”
Kocita catete K.K, ovimunga vivali via va Yudea okuti va Fariseo kuenda va essenio, va longisa okuti eci omunu a fa, o kuete ocilelembia ka ci fi okuti camamako lomuenyo. Elivulu limue lia va Yudea li tukuiwa hati, li popia ndoco: “Elongiso liokuti omunu o kuete ocilelembia ka ci fi, lia pitĩla ku va Yudea omo liukamba va kuatele la va Helasi kuenda capiãla enene omo lielongiso lia Platão.” Cimuamue haico okuti ulume umue ukuovolandu o tukuiwa hati, Josefo wokocita catete, wa popia okuti elongiso liaco ka li tundi Vembimbiliya pole lia tunda “kelongiso liomanu vokofeka yo Helasi” kuenda elongiso liaco lia kunamẽla koviholo.
Osimbu ovituwa via va Helasi via kala oku lisandula, omanu vana okuti va enda oku litukula hati Akristão, va fetikavo oku tava kelongiso liokuti omunu o kuete ocilelembia ka ci fi. Ulume umue ukuovolandu o tukuiwa hati, Jona Lendering, wa popia ndoco: “Elongiso lia Platão liokuti ocilelembia cetu ca kala tete kocitumãlo cimue ciwa kuenda cilo ci kasi voluali lumue lua vĩha, ca kuatisa koku kongela elongiso lia Platão kuenda Liakristão.” Omo liaco, elongiso liokuti omunu o kuete ocilelembia ka ci fi, lieya oku panga onepa kelongiso lionembele “Yakristão” kuenda lia linga elongiso limue lia velapo.
“OCILI CU YOVOLI”
Kocita catete, upostolo Paulu wa eca elungulo limue poku popia hati: “Ondaka yi tunda ku Suku yi popia okuti kovaso yoloneke vamue va ka yapuisiwa vekolelo, loku yevelela asapulo esanda a molẽha ndu okuti a tunda ku Suku kuenda alongiso olondele.” (1 Timoteo 4:1) Olondaka evi viocili! Elongiso liokuti omunu o kuete ocilelembia ka ci fi, ‘elongiso limue liatiamẽla kolondele.’ Embimbiliya ka lilongisa ovina viaco, pole ovio via tunda katavo esanda o kosimbu kuenda kelongiso liokuti ovina via tukuluka ño.
Yesu wa tu sapuila hati: “Vu kũlĩha ocili kuenda ocili cu yovoli.” (Yoano 8:32) Eci tu lilongisa ocili Cembimbiliya, tu yovuiwa kalongiso kuenda kovituwa vi longisiwa katavo alua okuti a sumuisa Suku. Handi vali, ocili ci sangiwa Vondaka ya Suku yi tu yovola kovituwa kuenda koviholo viatiamẽla kolofa.—Tanga pokakasia losapi hati: “Omanu va fa va Kasi pi?”
Ululiki wetu ka lulikile omanu oco va kale lika komuenyo ci soka 70 ale 80 kanyamo palo posi pole, noke va enda kocitumãlo cikuavo. Tunde kefetikilo, ocipango ca Suku ca kala cokuti omanu va kala otembo ka yi pui palo posi ndomãla vaye vakuepokolo. Eci ocindekaise cimue cocisola Suku a kuetele omanu kuenda lacimue cu tateka oku tẽlisa ocipango caye. (Malakiya 3:6) Ukualosamo wa popia hati: “Olondingesunga vi piñala ofeka, vi tungamo oloneke ka vi pui.” —Osamo 37:29.