Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w05 1/5 p. 4-7
  • Ko Te Fakatuʼuake ʼe Ko He ʼAmanaki Fakatalakitupua

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Ko Te Fakatuʼuake ʼe Ko He ʼAmanaki Fakatalakitupua
  • Te Tule Leʼo—2005
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Ko He ʼu Manatu Kehekehe ʼo ʼUhiga Mo Te Fakatuʼuake
  • “Nee Mau e He u Fafine Onatou Hahai Mate Aki Te Tuuake”
  • Te ʼu Fakatuʼuake Lolotoga Te Minisitelio ʼa Sesu
  • Te ʼAmanaki Taulekaleka ʼAē Ko Te Toe Fakatahi Mo Nātou ʼe Tou ʼOʼofa Ai
  • ʼE Moʼoni Te ʼAmanaki ʼo Te Fakatuʼuake!
    Te Tule Leʼo—2000
  • ʼE Moʼoni Koa Kiā Koutou Ia Te Fakatuʼuake?
    Te Tule Leʼo—2007
  • “ ʼE Au Iloʼi ʼe Toe Maʼuli Ake Anai”
    Te Tule Leʼo—2017
  • Te toe tuuake mai te mate—koai, pea i fea?
    E Feala Keke Mauli O Heegata Ite Palatiso Ite Kele
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—2005
w05 1/5 p. 4-7

Ko Te Fakatuʼuake ʼe Ko He ʼAmanaki Fakatalakitupua

ʼE LAHI te ʼu lotu ʼe nātou faka tui ki te fakatuʼuake. ʼI te tohi taputapu ʼo te Lotu Mahometa, ia te Coran, ʼe tuʼu ai te kapite kātoa ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake. ʼI te Sourate (ko te kapite) 75, ʼe ʼui fēnei ai: “ ʼE au tui papau ki te ʼAho ʼo Te Fakatuʼuake . . . ʼE manatu koa e te tagata ʼe mole feala ke au toe fakapipiki tona ʼu hui? . . . ʼE ina fehuʼi fēnei: ‘Ko ʼafea te ʼAho ʼo te Fakatuʼuake?’ ʼE mole maʼu koa la (e te ʼAtua) te mālohi moʼo toe fakamaʼuli ake ia te kau mate?”​—Sourate 75:​1-6, 40.

ʼE ʼui fēnei ʼi te tohi The New Encyclopædia Britannica: “Ko te Lotu Zoroastrisme, ʼe faka tui ki te pulihi ʼo talu ai ʼo te Kovi, mo te fakatuʼuake ʼo te hahaʼi fuli, mo te Fakamāu Fakaʼosi, pea mo te toe fakatuʼu ʼo he mālama faitotonu pea mo maʼa.”

ʼE fakamahino ʼi te tohi Encyclopaedia Judaica ko te fakatuʼuake ʼe ko “te tui ʼaē, ʼi te fakaʼosi, ʼe toe māʼuʼuli anai te kau mate ʼaki tonatou ʼu sino pea mo nātou toe māʼuʼuli anai ʼi te kele.” ʼE toe ʼui ʼi te tohi pe ʼaia ʼe ʼi ai te fihifihia mo te akonaki ʼaē neʼe faka tui kiai ʼi te temi muʼa ia te Lotu Sutea, ʼaē ʼe ʼui ai ʼe maʼu e te tagata he nefesi tuputupua. ʼE tohi fēnei ʼi te tohi ʼaia: “ ʼI tona ʼaluʼaga moʼoni, ko te ʼu akonaki ʼaia e lua ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake pea mo te nefesi tuputupua ʼe mole felogoi tahi.”

ʼE akoʼi ʼi te lotu Inituisi ko te tagata ʼe toe tupu tuʼa lahi peʼe hoko atu tona maʼuli ʼi he tahi ʼatu ʼu sino. Kapau ʼe moʼoni te akonaki ʼaia, pea ko tona faka ʼuhiga ʼe ʼi ai te nefesi ʼa te tagata ʼe toe hoko atu tona maʼuli mokā mate. ʼE ʼui fēnei ʼi te tohi taputapu Inituisi, ʼaē ko te Bhagavad Gita: “Ko [te nefesi] ʼaē ʼe nofo ʼi tota sino kātoa, ʼe mole feala ia ke matehi. ʼE mole he tahi ʼe feala ke ina matehi te nefesi ʼaē ʼe maʼuli tuputupua.”

ʼE kehe te Lotu Putisi pea mo te Lotu Inituisi, heʼe ko te Lotu Putisi ʼe mole tui ki te nefesi tuputupua. Kae ia ʼaho nei, tokolahi te ʼu Putisi Nai ʼe nātou faka tui ʼe ʼi ai te nefesi tuputupua ʼe feʼaluʼaki ʼi te ʼu sino kehekehe.a

Ko He ʼu Manatu Kehekehe ʼo ʼUhiga Mo Te Fakatuʼuake

ʼI te ʼu akonaki ʼo te ʼu ʼavaifo ʼo te Lotu ʼo te Keletiate ʼe tau talanoa ai ki te maʼuli ʼo te nefesi ʼi te ʼosi mate ʼa he tahi pea mo te fakatuʼuake. Ohage la, ko te tagata takitaki lotu Anglican, neʼe ina lau tuʼumaʼu te ʼu kupu ʼaenī: “ ʼUhi ko te finegalo ʼo te ʼAtua Māfimāfi ʼi tona loto manavaʼofa lahi ke ina toʼo te nefesi ʼo totatou tēhina ʼofaina ʼaenī kua mate, koia ʼe tou tanu ai tona sino ʼi te kele; ko te kele ʼe liliu ki te kele, ko te lefulefu ʼe liliu ki te lefulefu, ko te ʼefu ʼe liliu ki te ʼefu; ʼe tonu ke tou tui papau ki te ʼamanaki ʼo te Fakatuʼuake ki te maʼuli heʼegata, ʼaki ia totatou ʼAliki ko Sesu Kilisito.”​—The Book of Common Prayer.

ʼAki te ʼu palalau ʼaia, ʼe feala ke feʼekeʼaki e he tahi peʼe talanoa koa ia te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake peʼe ko te maʼuli tuputupua ʼo te nefesi. Kae koutou tokagaʼi, te ʼu palalau neʼe fai e te Tagata Polofesea Polotesita mai Falani, ko Oscar Cullmann. Neʼe ina tohi fēnei ʼi tana tohi Immortality of the Soul or Resurrection of the Dead? (Ko Te Maʼuli Tuputupua ʼo Te Nefesi Peʼe Ko Te Fakatuʼuake ʼo Te Kau Mate?): “ ʼE kehekehe ʼaupito te tui ʼa te kau Kilisitiano ki te fakatuʼuake ʼo te kau mate pea mo te tui ʼa te kau Keleka ki te nefesi tuputupua. . . . Logola neʼe fakatahiʼi ki muli age e te Lotu Faka Kilisitiano te ʼu tui ʼaia e lua, ʼo faigataʼa ai ki he Kilisitiano ia ʼaho nei hana ʼiloʼi te kehekehe ʼo te ʼu tui ʼaia e lua, kae ʼe mole feala ke au fufū taku manatu pea mo te manatu ʼa te tokolahi ʼi te kau sivi Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te moʼoni. . . . Ko te Tauhi Foʼou kātoa ʼe talanoa tāfito ki te tui ʼaē ki te fakatuʼuake. . . . Ko te tagata ʼaē kua mate moʼoni, ʼe toe fakamaʼuli mai heʼe fai e te ʼAtua he fakatupu foʼou.”

ʼE mahino kiā tatou pe koʼe ʼe faigataʼa ki te hahaʼi hanatou ʼiloʼi ia te kehekehe ʼo te mate pea mo te fakatuʼuake. Ke feala hatatou mahino lelei kiai, ʼe tonu ke tou kumi ki te Tohi-Tapu, ʼaē ʼe ina fakahā te moʼoni mai iā Sehova ʼAtua, te Tupuʼaga ʼo te tagata. ʼE lahi te ʼu fakamatala ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakatuʼuake. Tou vakaʼi te ʼu fakatuʼuake e fā pea mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe nātou fakahā mai ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake.

“Nee Mau e He u Fafine Onatou Hahai Mate Aki Te Tuuake”

ʼI tana tohi ki te kau Sutea ʼaē neʼe liliu ko he kau Kilisitiano, neʼe ʼui e te ʼapositolo ko Paulo, neʼe ʼi ai te ʼu fafine tui neʼe nātou “mau . . . onatou hahai mate aki te tuuake.” (Hepeleo 11:35) Ko te tahi fafine neʼe maʼuli ʼi te kolo Fenisia ko Salefate, neʼe tuʼu ōvi ki Sitoni ʼi te matafenua ʼo te Metitelanea. Neʼe ko te fafine vītua ʼaē neʼe ina tali lelei ia Elia, te polofeta ʼa te ʼAtua. Neʼe foaki age e te fafine ʼaia tana meʼa kai, māʼiape la ʼi te temi ʼaē neʼe kovi ai te hoge. Kae neʼe hoko leva te meʼa fakaʼofaʼofa, he neʼe ʼi ai tana tama neʼe mahaki pea neʼe mate leva. Neʼe fua atu aipe e Elia te tamasiʼi ki te kogafale ʼi te fata ʼaē neʼe tuku age ke moe ai, pea neʼe ina kole kiā Sehova ke ina toe fakamaʼuli ake te tamasiʼi. Neʼe hoko ai te milakulo, he neʼe “toe maʼuli” ake te tamasiʼi. Neʼe toe foaki e Elia te tamasiʼi ki tana faʼē pea ina ʼui fēnei: “Sio, ko tau tama kua maʼuli.” Neʼe malave feafeaʼi ki te fafine? ʼAki he loto fiafia, neʼe ina tali fēnei: “ ʼIo kua au ʼiloʼi ʼi te temi nei ko koe ko te tagata ʼa te ʼAtua, pea ʼe moʼoni te folafola ʼa Sehova ʼaē ʼe haʼu mai tou gutu.”​—1 Hau 17:​22-24.

Ia kilometa e 100 ʼi te potu saute ʼo Salefate, neʼe maʼuli ai te taumātuʼa agalelei neʼe nā tauhi te polofeta ko Eliseo, ʼaē neʼe ina fetogi ia Elia. Neʼe ʼiloa te fafine ʼi tona kolo ko Sunemi. Ko ia pea mo tona ʼohoana neʼe nā lotolelei ke nā foaki he nofoʼaga kiā Eliseo, he kogafale ʼi te fata ʼo tonā ʼapi. Neʼe nā lotomamahi ʼi tanā mole maʼu hanā fānau. Kae neʼe nā fiafia leva, koteʼuhi neʼe fānauʼi e te fafine tana kiʼi tama. ʼI te lahilahi ake ʼa te tamasiʼi, neʼe tau ʼalu fakatahi mo te kau tānaki taʼukai ʼaē ʼe gāue mo tana tāmai ʼi te gāueʼaga. Pea ʼi te tahi ʼaho, neʼe hoko leva te tuʼutāmaki. Neʼe kalaga te tamasiʼi he neʼe mamahi tona ʼulu. Neʼe toe foimo ʼave ia ia e te tagata kaugana ki fale. Neʼe faka ʼuluga e tana faʼē ki tona ʼu tuli, kae neʼe fakahaʼuhaʼu māmālie pe te mate ʼa te tamasiʼi. ʼI te lotomamahi ʼaupito ʼa te fafine, neʼe ina kole age kiā Eliseo ke haʼu ʼo tokoni age kiā ia. Pea neʼe ʼalu te fafine ʼaia mo tana kaugana, ki te potu noleto uesite ki te Moʼuga ʼo Kalemeli, ʼaē neʼe nofo ai ia Eliseo.

Ko te polofeta neʼe ina fekauʼi tana tagata kaugana, ia Kehasi, ke muʼamuʼa, pea neʼe ina maʼu atu te kiʼi tama neʼe kua mate moʼoni ia. Neʼe muli mai leva ia Eliseo pea mo te fafine, kae koteā ʼaē neʼe hoko ʼi tanā tau atu ki Sunemi? ʼE ʼui fēnei iā 2 Hau 4:​32-37: “Neʼe tau mai leva ia Eliseo ki te ʼapi, pea ko te tama kua mate, pea neʼe fakatakoto ʼi tona moeʼaga. Pea neʼe hū ki loto, ʼo ina māpunuʼi te matapā, pea neʼe faikole kiā Sehova. Pea neʼe kake ʼo takoto ki te toe, neʼe ina ʼai tona gutu ki tona gutu, tona ʼu mata ki tona ʼu mata pea mo tona ʼu ʼalofi nima ki tona ʼu ʼalofi nima, pea neʼe takoto kiā ia; pea neʼe māfana māmālie te sino ʼo te tamasiʼi. Pea neʼe toe haʼele ʼi te loto fale, ʼi te tahi temi ʼi te tahi faʼahi ʼaē pea ʼi te tahi temi ʼi te tahi faʼahi, pea neʼe kake ʼo takoto ki te toe. Pea neʼe mafatua tuʼa fitu te toe, pea neʼe ʼava ai leva te ʼu mata ʼo te toe. Neʼe ina pāui atu aipe ia Kehasi pea mo ina ʼui fēnei: ‘Pāui te fafine Sunemite.’ Neʼe ina pauʼi ia ia pea neʼe ʼalu age kiā ia. Neʼe ina ʼui fēnei: ‘Toʼo tau tamasiʼi.’ Pea neʼe hū te fafine ki loto, ʼo tō ki ʼona vaʼe pea mo tuʼutuli ʼi ʼona muʼa, pea ina toʼo tana tama ʼo hū ki tuʼa.”

Ohage ko te fafine vītua ʼo Salefate, neʼe ʼiloʼi e te fafine ʼo Sunemi neʼe lava hoko te ʼu meʼa ʼaia ʼaki te mālohi ʼa te ʼAtua. Ko te ʼu fafine ʼaia e lua neʼe nā fiafia ʼaupito ʼi te toe fakamaʼuli e te ʼAtua tanā ʼu toe.

Te ʼu Fakatuʼuake Lolotoga Te Minisitelio ʼa Sesu

Hili taʼu e 900 ki muli age, neʼe hoko te fakatuʼuake mole faʼa mamaʼo mai te potu noleto ʼo Sunemi ʼi tuʼa ʼo te kolo ʼo Naini. ʼI te ʼōmai ʼaē ʼa Sesu Kilisito pea mo tana ʼu tisipulo mai Kapenaume pea mo nātou fakaōvi ki te ʼu matapā ʼo Naini, neʼe nātou felāveʼi mo te fai ʼavaifo, pea neʼe sio ia Sesu ki te fafine vītua ʼaē neʼe mate tana tama ʼulutokotahi. Neʼe ʼui age e Sesu ke tuku tana tagi. Ko te tōketā ko Luka, neʼe ina fakamatala fēnei te meʼa ʼaē neʼe hoko ki muli age: “Pea nee fakaoviʼage [Sesu] o kapa ki te [palepale], nee tutuu ai [ia nātou ʼaē neʼe nātou fata te mate], pea nee folafola maʼana: ‘Tupulaga, e au lea atu kia te koe, tuuʼake.’ Nee tuuʼake te mate o kamata palalau, pea nee ina fakatoo ia ki tana fae.” (Luka 7:14, 15) Ko nātou ʼaē neʼe nātou mamata ki te milakulo ʼaia, neʼe nātou faka kolōliaʼi te ʼAtua. Ko te ʼu logo ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼaia neʼe mafola ʼi te potu saute ʼo Sutea pea mo te ʼu tafaʼaki ʼo te tisitilike. Ko te ʼu tisipulo ʼa Soane Patita neʼe nātou logo kiai pea nātou fakamatala te milakulo kia Soane. Pea neʼe ina fakatotonu age ki te ʼu tisipulo e lua ke nā ʼolo ʼo kumi ia Sesu pea mo fehuʼi age peʼe ko Ia te Mesia ʼaē neʼe nātou talitali ki ai. Neʼe ʼui fēnei e Sesu kiā nātou: “Olo o fakaha kia Soane ia mea nee koulua mamata mo logo ki ai: kua sio te hahai kivi, kua haele te hahai vae maimoa, kua fakamaa te hahai kilia, kua logo te hahai tuli, kua tuuake mo te hahai mate, pea kua fagonogono te Logolelei ki te hahai masiva.”​—Luka 7:⁠22.

ʼI te ʼu fakatuʼuake faka milakulo ʼaē neʼe fai e Sesu, ko te fakatuʼuake ʼaē ʼe ʼiloʼi lelei e te hahaʼi, ia tona kaumeʼa lelei ko Lasalo. ʼO ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼaia, neʼe kua fakalaka te ʼu ʼaho ʼi te temi ʼaē neʼe mate ai Lasalo pea mo te temi ʼaē neʼe tau mai ai Sesu ki te ʼapi ʼo te famili. He neʼe tau leva ia Sesu ki Petania, kae ko ʼaho e fā ʼaē neʼe kua mate ai Lasalo. ʼI te fakatotonu ʼaē e Sesu ke toʼo kehe te maka ʼaē neʼe ina pupunu te hūʼaga ʼo te faitoka, neʼe tali fēnei e Maleta: “ ʼAliki, kua lagi mamanu ia, heʼe kua kātoa nei ʼona ʼaho e fā.” (Soane 11:39, MN ) Logola te kua pala ʼo te sino ʼo Lasalo, kae neʼe feala pe ia ke toe fakatuʼuake. Neʼe pāui ia ia e Sesu, pea “nee haù ki tuà te mate, pea ko ona nima mo ona vae nee haʼihaʼi ia aki he u kie-haʼi pea nee kofu aki he kie tona fofoga.” Ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe fai e te ʼu fili ʼo Sesu ki muli age ʼe fakamoʼoni ai neʼe ko Lasalo moʼoni ʼaē neʼe toe fakamaʼuli ake.​—Soane 11:​43, 44; 12:​1, 9-11.

Koteā ʼaē ʼe tou mahino ʼaki te ʼu fakamatala ʼaia e fā ʼo te ʼu fakatuʼuake? Ko te ʼu hahaʼi takitahi ʼaia neʼe mamate, neʼe ko nātou totonu pe ʼaē neʼe toe fakamaʼuli ake. Neʼe toe ʼiloʼi nātou e te hahaʼi, ʼo feiā mo tonatou ʼu kāiga totonu. Neʼe mole he tahi ʼi te kau fakatuʼuake neʼe palalau ki te ʼu meʼa neʼe hoko ʼi tanatou kua mamate. Neʼe mole ʼui e he tahi neʼe ʼalu ki he tahi mālama. Neʼe nātou fiafia fuli ʼi tonatou fakatuʼuake. ʼO ʼuhiga mo nātou ʼaia, neʼe hage ko te meʼa ʼaē neʼe ʼui e Sesu, neʼe nātou momoe lolotoga he temi pea neʼe fafagu nātou. (Soane 11:11) Kae ki muli age, ko nātou takitokotahi ʼaia neʼe nātou toe mamate.

Te ʼAmanaki Taulekaleka ʼAē Ko Te Toe Fakatahi Mo Nātou ʼe Tou ʼOʼofa Ai

Mole fualoa ʼi te ʼosi mate ʼa Owen, ʼaē neʼe tou talanoa ki ai ʼi te ʼuluaki alatike, neʼe ʼalu tana tāmai ʼo ʼaʼahi tona vāhaʼa fale. Neʼe ina maʼu ʼi te laupapa te kiʼi pepa fakaafe ki he akonaki ki te kaugamalie ʼe fai e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe ina tokagaʼi tona kupu tāfito: “ ʼE ʼIfea Te Kau Mate?” Neʼe ko te fehuʼi tonu ʼaia ʼaē neʼe ina fia maʼu kiai hona tali. Neʼe ʼalu ki te fono ʼaia pea neʼe ina maʼu he fakaloto fīmālie moʼoni mai te Tohi-Tapu. Neʼe ina ʼiloʼi ai ko te kau mate ʼe mole nātou mamahi. ʼE mole nātou mamahi ʼi te afi ʼo te ʼifeli peʼe toʼo nātou e te ʼAtua ke nātou liliu ko he ʼu ʼāselo ʼi selo, kae ko te kau mate, ʼo feiā mo Owen, ʼe nātou talitali ʼi te faitoka ʼo aʼu ki te temi ʼaē ka fakaʼala ake ai nātou ʼi te fakatuʼuake.​—Tagata Tānaki 9:​5, 10; Esekiele 18:⁠4.

Neʼe mate fakafokifā koa he tahi ʼo tokotou famili? Pea ohage ko te tāmai ʼo Owen, ʼe koutou feʼekeʼaki koa peʼe ʼifea ʼi te temi nei ia nātou ʼaē ʼe koutou ʼoʼofa ai kae kua mamate, pea mo koutou fia ʼiloʼi peʼe feala hakotou toe sisio anai kiā nātou? Kapau ʼe koutou fai te ʼu fehuʼi ʼaia, ʼe mātou fakaafe koutou ke koutou vakaʼi peʼe koteā te tahi ʼu faʼahi ʼe akoʼi mai ʼi te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake. Lagi ʼe koutou fai te ʼu fehuʼi ʼaenī: ‘ ʼE hoko anai ʼafea te fakatuʼuake? Ko ai ʼaē ka fakatuʼuake?’ Koutou lau te ʼu alatike ʼaē ka hoa mai heʼe talanoa ki te ʼu fehuʼi ʼaia pea mo te tahi ʼatu ʼu manatu.

[Kiʼi nota]

a Vakaʼi te tohi L’humanité à la recherche de Dieu, ʼi te pasina 150 ki te 153, neʼe tā e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova.

[Paki ʼo te pasina 5]

Neʼe kole e Elia kiā Sehova ke ina toe fakamaʼuli te kiʼi tama

[Paki ʼo te pasina 5]

Neʼe fakaʼaogaʼi e Sehova ia Eliseo ke ina toe fakatuʼuake te tama ʼo te fafine ʼo Sunemi

[Paki ʼo te pasina 6]

Neʼe fakatuʼuake e Sesu te tama ʼo te fafine vītua ʼo Naini

[Paki ʼo te pasina 7]

ʼI te fakatuʼuake ʼe toe fakatahi anai te ʼu famili mo nātou ʼaē neʼe nātou ʼoʼofa mamahi ai

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae