ʼE Moʼoni Te ʼAmanaki ʼo Te Fakatuʼuake!
“E au falala ki te Atua pea mo te tuuake a te [kau] agatonu mo te [kau] agahala.”—Gaue 24:15.
1. He koʼe ʼe feala ke tou ʼamanaki ki te fakatuʼuake?
NEʼE tuku mai e Sehova he ʼu tupuʼaga lelei ke tou ʼamanaki ki te fakatuʼuake. ʼE ina fakapapau mai ʼe fakatuʼuake anai te kau mate, ʼe ina toe fakamaʼuli anai nātou. Pea ko tana fakatuʼutuʼu ʼo ʼuhiga mo nātou ʼaē kua mamate ʼe hoko moʼoni anai. (Isaia 55:11; Luka 18:27) ʼI tona fakahagatonu, neʼe kua fakahā e Sehova te mālohi ʼaē ʼe ina maʼu moʼo fakatuʼuake te kau mate.
2. He koʼe ʼe ʼaoga kia tatou te ʼamanaki ʼo te fakatuʼuake?
2 ʼI te ʼu temi ʼaē ʼe tou lotohoha ai, ʼe lava tokoni mai kia tatou tatatou tui ki te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ʼaē ke ina fakatuʼuake te kau mate ʼaki tona ʼAlo, ko Sesu Kilisito. Pea ko te ʼiloʼi papau ʼaē ʼe hoko moʼoni anai te ʼamanaki ʼo te fakatuʼuake, ʼe toe tokoni mai kia tatou ke tou haga nonofo agatonu ki tatatou Tāmai ʼaē ʼi selo, tatau aipe peʼe tonu ke tou mamate. ʼE mahino ia, ʼe toe ʼāsili mālohi anai tatatou ʼamanaki ki te fakatuʼuake, mo kapau ʼe tou vakaʼi te ʼu fakamatala ʼo te ʼu fakatuʼuake ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu. Neʼe feala ke hoko te ʼu milakulo fuli ʼaia ʼaki te mālohi ʼo te Tuʼi ʼAliki ko Sehova.
Neʼe Nātou Tali Tanatou ʼu Mate ʼAē Neʼe Fakatuʼuake
3. Koteā te meʼa ʼaē neʼe lava fakahoko e Elia ʼi te temi ʼaē neʼe mate ai te tama ʼa te fafine vitua ʼo Salefate?
3 ʼI tana fakamatala fakaofoofo ʼo ʼuhiga mo te tui ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi muʼa ʼo te temi ʼo te kau Kilisitiano, neʼe tohi fēnei e te ʼapositolo ko Paulo: “Nee mau e he u fafine onatou hahai mate aki te [fakatuʼuake].” (Hepeleo 11:35; 12:1) Ko te tahi ʼi te ʼu fafine ʼaia neʼe ko te vitua ʼo te kolo ʼo Fenisia, ʼi Salefate. Neʼe ina fakahā te tali kāiga kia Elia, te polofeta ʼa te ʼAtua, pea ʼaki he milakulo neʼe mole ʼosi ai tana moʼi falena pea mo tana moʼi lolo lolotoga te temi hoge, ʼaē neʼe feala ai ke nā mamate ai mo tana tama. Ki muli age, neʼe mate tana tama, pea neʼe fakatakoto ia ia e Elia ki te palepale, pea neʼe faikole, mo takoto tuʼa tolu ki te tama, pea neʼe ina kole fēnei: “Ê Sehova toku ʼAtua, fakalelei siʼi ʼou loto, kae ke ke fai ke toe liliu mai te nefesi ʼo te tamasiʼi ʼaenī kia ia.” Pea neʼe toe tuku age e te ʼAtua te nefesi, peʼe ko te maʼuli, ki te tama. (1 Hau 17:8-24) Koutou fakakaukauʼi age muʼa te fiafia ʼa te fafine vitua ʼaia ʼi te fakapale ʼo tana tui ʼaki te ʼuluaki fakatuʼuake ʼaia neʼe hoko—ʼo tana tama ʼaē neʼe ʼofa mamahi ki ai!
4. Koteā te milakulo ʼaē neʼe fai e Eliseo ʼi Sunemi?
4 Ko te tahi fafine ʼaē neʼe fakatuʼuake tana mate, neʼe nofo ʼi te kolo ʼo Sunemi. Neʼe ʼohoana mo te tagata matuʼa, pea neʼe agalelei te fafine ʼaia ki te polofeta ko Eliseo pea mo tana tagata kaugana. Neʼe fakapale te fafine ʼaia he neʼe ina maʼu tana tama. Kae hili kiai ni ʼu taʼu, pea neʼe ina pāui te polofeta, ke haʼu he kua mate tana tama. ʼI te ʼosi faikole ʼa Eliseo, neʼe ina fai te ʼu meʼa, pea “neʼe māfana māmālie ai te sino ʼo te tamasiʼi.” Neʼe “mafatua tuʼa fitu, pea neʼe ava ai te ʼu mata ʼo te tama.” ʼE mahino papau ia, neʼe fiafia ʼaupito te faʼe pea mo tana tama ʼi te fakatuʼuake ʼaia ʼaē neʼe hoko. (2 Hau 4:8-37; 8:1-6) Kae ʼe toe lahi age anai tanatou fiafia mokā fakamaʼuli anai nātou ʼi te kele, ʼi te “fakatuʼuake ʼe lelei age”—heʼe feala anai ke mole nātou toe mamate. Koia ʼe tou loto fakafetaʼi ai kia Sehova, te ʼAtua ʼofa ʼo te fakatuʼuake!—Hepeleo 11:35, MN.
5. Māʼiape la ʼi te ʼosi mate ʼa Eliseo, koteā te milakulo ʼaē neʼe ina fakahoko?
5 Māʼiape la ʼi te ʼosi mate ʼa Eliseo pea mo tona ʼavaifo, neʼe foaki e Sehova te mālohi ki tona ʼu hui, ʼaki te laumālie maʼoniʼoni. ʼE tou lau fēnei: “Ko [ʼihi hahaʼi Iselaele] neʼe nātou ʼavaifo te tagata, pea neʼe nātou sio ki te kūtuga kaihaʼa [Moapite]. Neʼe nātou lī te tagata ki te falemaka ʼo Eliseo kae nātou feholaki. ʼI te temi ʼaē neʼe lave ai te tagata [mate] ki te ʼu hui ʼo Eliseo, neʼe toe maʼuli atu aipe pea mo tuʼu ki ʼona vaʼe.” (2 Hau 13:20, 21) Neʼe lagi punamaʼuli pea mo fiafia lahi te tagata ʼaia! Koutou fakakaukauʼi age muʼa tatatou fiafia mokā hoko moʼoni anai te fakatuʼutuʼu ʼa Sehova ʼAtua, ʼaē ko te fakatuʼuake ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe tou ʼoʼofa ai!
Neʼe Fakatuʼuake Te Kau Mate e Te ʼAlo ʼo Te ʼAtua
6. Koteā te milakulo ʼaē neʼe fakahoko e Sesu ʼi te kolo ʼe ōvi atu ki Naine, pea ʼe malave feafeaʼi te milakulo ʼaia kia tatou?
6 Ko te ʼAlo ʼo te ʼAtua, ia Sesu Kilisito, neʼe ina tuku mai te ʼu tupuʼaga lelei ke tou tui ai ʼe feala ke fakatuʼuake te kau mate, ʼaki te ʼamanaki ʼaē ke nātou maʼuʼuli ʼo heʼegata. Ko te meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi te kolo neʼe tuʼu ōvi ki Naine, ʼe lava tokoni mai ke tou mahino ko te faʼahiga milakulo ʼaia ʼe feala ke hoko ʼaki te mālohi fakaʼatua. ʼI te tahi lakaga, ʼi te tuʼa kolo, neʼe felāveʼi Sesu mo te hahaʼi ʼe fai fetāgihi ʼe nātou fata te sino ʼo te tūpulaga ki tona faitoka. Neʼe ko te tamasiʼi ʼulu tokotahi ʼaia ʼa te fafine vitua. Neʼe ʼui fēnei e Sesu kia ia: “Tuku tau tagi.” Pea neʼe kapa ki te palepale ʼo ina ʼui fēnei: “Tupulaga, e au lea atu kia te koe, tuuʼake!” Neʼe mafuta ake ʼo heka pea mo palalau. (Luka 7:11-15) ʼE mahino ia, ʼaki te milakulo ʼaia, ʼe toe mālohi ai tatatou tui ʼe hoko moʼoni anai te fakatuʼuake.
7. Koteā ʼaē neʼe hoko ki te ʼofafine ʼo Sailusi?
7 Koutou toe fakatokagaʼi mo te meʼa ʼaē neʼe hoko ki te tagata ko Sailusi, te pelesita ʼo te sinakoka ʼo Kafanaume. Neʼe ina kole kia Sesu ke ʼalu age ʼo tokoni ki tona ʼofafine e taʼu 12, ʼe ʼamanaki ke mate. Mole tuai, pea neʼe fakahā age kua mate tona ʼofafine. Neʼe fakaloto mālohiʼi e Sesu ia Sailusi ʼaē kua lotomamahi ke haga tui, pea neʼe nā ʼolo ki tona ʼapi, ʼe fai fetāgihi ai te hahaʼi. Neʼe nātou manukinuki ʼi te temi ʼaē neʼe ʼui fēnei ai e Sesu kia nātou: “E heeki mate te tamasii kae e moepe.” Neʼe kua mate moʼoni te kiʼi taʼahine, kae neʼe fakatuʼutuʼu e Sesu ke ina fakahā age ʼe feala ke fakatuʼuake te hahaʼi ohage pe ko te lava fakaʼala ake ʼo nātou mai tanatou momoe. ʼO kapa ifo ai ki te nima ʼo te taʼahine, pea neʼe ina ʼui fēnei: “Fanau, ala ake!” Neʼe tuʼuake aipe, pea “nee ofolele ana matua” ʼaki he fiafia lahi. (Maleko 5:35-43; Luka 8:49-56) ʼE mahino papau ia, ʼi te palatiso fakakelekele, ʼe “ofolele” anai te ʼu famili ʼi te temi ʼaē ka fakatuʼuake ai te hahaʼi ʼaē neʼe nātou ʼoʼofa mamahi ai.
8. Koteā ʼaē neʼe fai e Sesu ʼi te falemaka ʼo Lasalo?
8 Neʼe kua ʼaho fā te kua mate ʼa Lasalo, ʼi te temi ʼaē neʼe ʼalu ai Sesu ki tona falemaka pea mo fakatotonu ai ke toʼo te maka ʼi tona hūʼaga. Neʼe faikole Sesu ia muʼa ʼo te hahaʼi ke nātou ʼiloʼi neʼe ina maʼu tona mālohi mai te ʼAtua, ʼo kalaga fēnei: “Lasalo, hu mai ki tuà!” Pea hū mai ai ki tuʼa! Ko ʼona nima mo ʼona vaʼe neʼe kei haʼihaʼi ʼaki te ʼu kie haʼi ʼo tona ʼavaifo pea ko tona fofoga neʼe kofu ʼaki he kie. Neʼe ʼui fēnei e Sesu: “Koutou vetevete ia pea koutou tukuʼage ke alu.” ʼI tanatou sio ki te milakulo ʼaia, tokolahi ia nātou ʼaē neʼe ʼōmai moʼo fakaloto fīmālieʼi te ʼu tokolua ʼo Lasalo, ia Malia pea mo Maleta, neʼe nātou tui ai kia Sesu. (Soane 11:1-45) ʼAki te fakamatala ʼaia ʼe mole mālohi ai koa la takotou ʼamanaki ki te fakatuʼuake ʼo te hahaʼi ʼaē neʼe koutou ʼoʼofa ai ʼi te mālama foʼou ʼa te ʼAtua?
9. He koʼe ʼe feala ke tou tui papau ʼi te temi nei ʼe fakatuʼuake anai e Sesu te kau mate?
9 ʼI te temi ʼaē neʼe pilisoni ai ia Soane Patita, neʼe fakahā age kia ia e Sesu te logo fakaloto mālohi ʼaenī: “Kua sio te kivi, . . . pea kua tuuake te mate.” (Mateo 11:4-6) Mai tona ʼaluʼaga ʼaē, ʼi tana kei maʼuli ʼi te kele, neʼe fakatuʼuake e Sesu te kau mate, koia ʼe mahino papau ia ʼi tona ʼuhiga laumālie mālohi, ʼe feala ke ina toe fai feiā ʼaki te mālohi ʼaē ʼe foaki age e te ʼAtua. Ko Sesu ʼe ko te “Tuuʼake pea mo te Mauli,” pea ʼe ko he meʼa fakaloto fīmālie te ʼiloʼi ʼaē ʼi te ka haʼu ʼaē kua ōvi mai, “ko nātou fuli ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu falemaka fakamanatu ʼe nātou logo anai ki tona leʼo pea ʼe nātou hū mai anai ki tuʼa.”—Soane 5:28, 29, MN; 11:25.
Ko Te Tahi ʼu Fakatuʼuake ʼe Nātou Fakaloto Mālohi Tatatou ʼAmanaki
10. ʼE koutou fakamatala feafeaʼi anai te ʼuluaki fakatuʼuake ʼaē neʼe fai e te ʼapositolo?
10 ʼI te fekauʼi e Sesu tana kau ʼapositolo ke nātou ʼolo ʼo faka mafola te Puleʼaga, neʼe ina ʼui fēnei: “Koutou . . . fakatuʼuake te kau mate.” (Mateo 10:5-8, MN ) ʼE mahino ia, moʼo fai ʼo te faʼahi ʼaia neʼe tonu ke nātou falala ki te mālohi ʼa te ʼAtua. ʼI Sopa, ʼi te taʼu 36 ʼo totatou temi, neʼe mate te fafine tui ko Talika (Tapita). Neʼe ina fai te ʼu gāue lelei, ohage ko te tui ʼo he ʼu pulupulu maʼa te ʼu fafine vitua ʼaē neʼe ʼi te faigataʼaʼia, pea neʼe nātou fai fetāgihi ʼaupito ʼi tana mate. Neʼe teuteuʼi e te kau tisipulo tona ʼavaifo pea neʼe nātou fekauʼi ke ʼalu age te ʼapositolo ko Petelo, lagi ke ina foaki he fakaloto fīmālie kia nātou. (Gaue 9:32-38) Neʼe ina fakahū ki tuʼa te hahaʼi fuli mai te kogafale fata, pea neʼe faikole ʼo ʼui fēnei: “Tapita, tuuake!” ʼO ʼala ake ai ʼona mata, ʼo mafuta ake ʼo nofo, ʼo kapa age ki te nima ʼo Petelo pea fakatuʼuake ai e Petelo ia ia. Ko te ʼuluaki fakamatala ʼaia ʼo te fakatuʼuake ʼaē neʼe fai e te ʼapositolo neʼe tupu ai te liliu ʼa te tokolahi ko te hahaʼi tui. (Gaue 9:39-42) ʼE tou toe maʼu ai he tahi tupuʼaga ke tou ʼamanaki ki te fakatuʼuake.
11. Koteā te fakatuʼuake fakamuli ʼaē ʼe fakamatala e te Tohi-Tapu?
11 Ko te fakatuʼuake fakamuli ʼaē ʼe fakamatala e te Tohi-Tapu neʼe hoko ʼi Toloasi. Neʼe tuʼu ia Paulo ʼi te kolo ʼaia ʼi tona tolu folau faka misionea, pea neʼe hoko atu tana faiakonaki ʼo aʼu ki te māʼupō. Ko te tūpulaga neʼe higoa ko Etuko, neʼe tulemoe pea neʼe tō ifo mai te matapā fakamālama ʼo te tolu laufata, he neʼe lagi gaʼegaʼe pea mo lagi velahia ʼi te ʼu tuʼulaga mālama ʼaē neʼe tutu pea neʼe lagi hahaʼi fau te hahaʼi ʼaē neʼe fakatahitahi ʼi te fale ʼaia. Neʼe mole pogia pe, kae “nee lagai ake kua mate.” Neʼe lele ifo ia Paulo kia Etuko, ʼo fekita kia ia, pea mo ʼui fēnei ki te hahaʼi ʼaē neʼe mamata ki te faʼahi ʼaia: “Aua tautou mataku, he kei mauli ia.” Neʼe fia ʼui e Paulo kua toe tuku age te maʼuli ʼo te tūpulaga. Pea neʼe “fiafia lahi” te hahaʼi ʼaē neʼe mamata ki te meʼa ʼaia. (Gaue 20:7-12) Ia ʼaho nei, ʼe maʼu e te kau kaugana ʼa te ʼAtua he fakaloto fīmālie lahi, heʼe nātou ʼiloʼi ko tanatou ʼu kaugā gāue ʼi te minisitelio ʼi te temi muʼa ʼe fakatuʼuake anai nātou.
Ko Te Fakatuʼuake ʼe Ko He ʼAmanaki Talu Mai Fualoa
12. Koteā te ʼamanaki ʼaē neʼe fakahā e Paulo ia muʼa ʼo te Kovana Loma ko Felise?
12 ʼI tana ʼi te fakamāuʼaga ia muʼa ʼo te Kovana Loma ko Felise, neʼe fakamoʼoni fēnei e Paulo: “E au tui ai kia meafuape o fai ki te lao mo mea katoa kua tohi i te kau polofeta. Pea . . . e au falala ki te Atua pea mo te tuuake a te [kau] agatonu mo te [kau] agahala.” (Gaue 24:14, 15) Neʼe fakahā feafeaʼi e te ʼu koga ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua, ohage ko “te Lao,” ia te fakatuʼuake ʼo te kau mate?
13. He koʼe ʼe feala ke tou ʼui neʼe talanoa te ʼAtua ki te fakatuʼuake ʼi tana fai te ʼuluaki lea faka polofeta?
13 Neʼe talanoa te ʼAtua totonu ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼi tana tala te ʼuluaki lea faka polofeta ʼi Eteni. ʼI tana fakatūʼa “te gata afea,” ia Satana te Tevolo, neʼe ʼui fēnei e te ʼAtua: “ ʼE ʼau tuku anai he fehiʼa ia koe pea mo te fafine, ʼi tou hāko pea mo tona hāko. Pea ʼe ina fakavolu anai koe ʼi tou ʼulu pea ʼe ke fakavolu anai ia ia ʼi tona muliʼi vaʼe.” (Apokalipesi 12:9; Senesi 3:14, 15) Neʼe hoko te fakavolu ʼo te muliʼi vaʼe ʼo te hāko ʼa te fafine ʼi te temi ʼaē neʼe matehi ai ia Sesu Kilisito. Kapau ko te Hāko ʼaia neʼe tonu ke ina fakavolu ki muli age te ʼulu ʼo te gata, pea neʼe tonu ke fakatuʼuake ia Kilisito mai te mate.
14. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te ʼui ʼaē ko Sehova “e mole ko te Atua a te hahai mate, kae a te hahai mauli”?
14 Neʼe tala fēnei e Sesu: “O uhiga leva mo te [fakatuʼuake] a te hahai mate, nee fakailoilo tonu e Moisese i te pupuga akau kakaha, nee ina higoai ai te Aliki, ko te Atua o Apalahamo, mo te Atua o Isaake, mo te Atua o Sakopo. E mole ko te Atua a te hahai mate, kae a te hahai mauli, koteuhi e mauli te tagata fuape kia te ia.” (Luka 20:27, 37, 38; Ekesote 3:6) Ko Apalahamo, mo Isaake, pea mo Sakopo neʼe kua mamate, kae neʼe hage kia ia ʼe maʼuʼuli, he neʼe tui papau ʼe hoko anai te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ke ina fakatuʼuake nātou.
15. He koʼe neʼe feala ke tui ia Apalahamo ki te fakatuʼuake?
15 Neʼe ʼi ai te tupuʼaga ke ʼamanaki Apalahamo ki te fakatuʼuake, heʼe ʼi tanā matutuʼa, ko ia pea mo Sala neʼe hage kua nā mamate he neʼe mole nā maʼu fānau, pea neʼe fai e te ʼAtua te milakulo ʼo ina foaki kia nāua te fealagia ʼaē ke nā maʼu fānau. Neʼe hage ai ko he fakatuʼuake. (Senesi 18:9-11; 21:1-3; Hepeleo 11:11, 12) ʼI te taʼu 25 ʼo tanā tama, neʼe kole e te ʼAtua kia Apalahamo ke ina sakilifisioʼi ia ia. Kae ʼi te ʼamanaki matehi e Apalahamo ia Isaake, neʼe tāʼofi e te ʼaselo tona nima. Ko Apalahamo “nee amanaki ia, e mafai e te Atua te fakatuuʼake o [Isaake] mai te mate, koia, i he faahiga fakatata, nee ina toe mau tona alo.”—Hepeleo 11:17-19; Senesi 22:1-18.
16. ʼI te temi nei kua mālōlō Apalahamo ʼo talitali kiteā?
16 Neʼe ʼamanaki Apalahamo ki te fakatuʼuake ʼaē ka hoko ʼi te pule ʼo te Mesia, ia te Hāko ʼo te fakapapau. ʼI muʼa ʼo tana tupu tagata, neʼe fakatokagaʼi e te ʼAlo ʼo te ʼAtua te tui ʼa Apalahamo. Pea ko Sesu Kilisito ʼi tona ʼuhiga tagata, neʼe ina ʼui fēnei ki te kau Sutea: “Ko Apalahamo, tautou tamai, nee fakafiafia ia i tana amanaki mamata ki toku aho.” (Soane 8:56-58; Tāʼaga Lea 8:30, 31) ʼI te temi nei, kua mate ia Apalahamo ʼo talitali ki te fakatuʼuake ʼi te kele ʼi te Puleʼaga Faka Mesianike ʼo te ʼAtua.—Hepeleo 11:8-10, 13.
Ko Te Fakamoʼoni ʼo Te Lao Pea Mo Te ʼu Pesalemo
17. Neʼe talanoa feafeaʼi te ʼu “mea fuape o . . . te lao” ki te fakatuʼuake ʼo Sesu Kilisito?
17 Neʼe ʼalutahi te ʼamanaki ʼa Paulo ki te fakatuʼuake mo “mea fuape o . . . te lao.” Neʼe ʼui fēnei e te ʼAtua ki te kau Iselaele: “ ʼE tonu ke koutou . . . ʼaumai te ʼu ʼuluaki pulapula ʼo takotou taʼukai ki te pelepitelo. Pea [ʼi te ʼaho 16 ʼo Nisani] ʼe tonu ke ina tūtū te pulapula ia muʼa ʼo Sehova ke koutou maʼu ai tona ʼofa.” (Levitike 23:9-14) Neʼe lagi manatuʼi e Paulo te lao ʼaia ʼi te temi ʼaē neʼe tohi fēnei ai: “Ko Kilisito kua [fakatuʼuake] mai te mate, e ko te uluaki fua o natou kua mamate.” Ko Sesu, ʼi tona ʼuhiga “uluaki fua” neʼe fakatuʼuake ʼi te ʼaho 16 ʼo Nisani ʼi te taʼu 33 ʼo totatou temi. Ki muli age, lolotoga tana ʼi henī, neʼe hoko mo te fakatuʼuake ʼo nātou ʼaē ‘neʼe fua ki muli age’—tana kau tisipulo ʼaē neʼe fakanofo ʼaki te laumālie.—1 Kolonito 15:20-23; 2 Kolonito 1:21; 1 Soane 2:20, 27.
18. Neʼe fakahā feafeaʼi e Petelo neʼe fakakikite e te ʼu Pesalemo te fakatuʼuake ʼa Sesu?
18 ʼE toe foaki e te ʼu Pesalemo he ʼu fakamoʼoni ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake. ʼI te ʼaho ʼo te Penikosite ʼo te taʼu 33 ʼo totatou temi, neʼe fakaʼaogaʼi e te ʼapositolo ko Petelo te Pesalemo 16:8-11, ʼo ina ʼui fēnei: “Koteuhi e tala e Tavite o uhiga mo [Kilisito]: ‘Nee au mamata tuumau ki te Aliki i oku mua, koteuhi e Afio ia i toku toomatau ke aua naa uei au. Koia, nee fiafia toku loto pea nee fakavikiviki mo toku alelo, pea e malolo anai mo toku kakano i te falala. Koteuhi e mole ke liaki anai toku mauli i te nofoaga o te mate, pe e mole ke tuku anai tau agatonu ke mamata ki te fakapopo o te sino.’ ” Neʼe toe ʼui fēnei e Petelo: “I [te] mamata fakatomua [ʼo Tavite] ki te [fakatuʼuake] a Kilisito, nee ui maʼana: Nee mole liaki ia i te nofoaga o te mate, pea nee mole mamata tona kakano ki te fakapopo o te sino. Ko te Sesu aia, kua fakatuuake e te Atua.”—Gaue 2:25-32.
19, 20. Ko te temi fea ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi ai e Petelo te vaega ʼo Pesalemo 118:22, pea neʼe faka ʼuhiga feafeaʼi te vaega ʼaia ki te mate pea mo te fakatuʼuake ʼa Sesu?
19 Hili kiai te ʼu ʼaho, neʼe tuʼu Petelo ia muʼa ʼo te Sanetualio pea neʼe ina toe fakaʼaogaʼi te ʼu Pesalemo. Neʼe ina fehuʼi pe neʼe ina fakamālōlō feafeaʼi te tagata hapaea ʼaē neʼe kainono, pea neʼe ʼui fēnei e te ʼapositolo: “Ke koutou iloi fuli pea mo te hahai fuape o Iselaele, i te Huafa o Sesu Kilisito Nasaleti, iaʼia nee koutou [“tutuki ki te pou,” MN ] kua fakatuuake e te Atua mai te mate, i te Huafa aia e kua tuu malolo ai te tagata aeni i outou mua. E ko ia aeni [ia Sesu] te maka nee liaki e koutou ko te kau tufuga, e kua liliu ko te maka agele. Pea e mole mau te mauli heegata i he tahiʼage, koteuhi e mole he tahiʼage higoa nee kua foaki ki te tagata i te lalo-lagi e tonu ke fakamauli ai tatou.”—Gaue 4:10-12.
20 Neʼe fakaʼaogaʼi e Petelo te vaega ʼo Pesalemo 118:22, ʼo ina faka ʼuhiga ki te mate pea mo te fakatuʼuake ʼo Sesu. ʼAki te fakaneke ʼo tanatou kau takitaki, neʼe līaki e te kau Sutea ia Sesu. (Soane 19:14-18; Gaue 3:14, 15) Ko ‘te kau tufuga’ neʼe nātou līaki ‘te maka’ pea neʼe iku ai ki te mate ʼa Kilisito, kae ko te ‘liliu ʼa te maka ko te maka agele’ ʼe faka ʼuhiga ki tona fakatuʼuake ko he laumālie kua faka kolōlia ʼi selo. Ohage ko tona fakakikite e te tagata fai pesalemo, ‘neʼe hoko te faʼahi ʼaia mai ia Sehova totonu.’ (Pesalemo 118:23) Ko te liliu ʼa “te maka” ko te Maka agele, neʼe pipiki kiai tana hikihiki ki te tuʼulaga Hau ʼaē neʼe hinoʼi ki ai.—Efeso 1:19, 20.
Neʼe Tokoni Kia Nātou Te ʼAmanaki Ki Te Fakatuʼuake
21, 22. Ohage ko tona fakahā ia Sopo 14:13-15, koteā ʼaē neʼe ʼamanaki kiai Sopo, pea ʼi te temi nei, ko te vaega ʼaia ʼe ina lava fakaloto fīmālie feafeaʼi te hahaʼi ʼaē kua mate honatou kāiga?
21 Logope la mole heʼeki tou sio ki he tahi kua fakatuʼuake mai te kau mate, kae neʼe tou vakaʼi te ʼu fakamatala ʼa te Tohi-Tapu ʼe nātou fakamoʼoni mai ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake. Koia, ʼe feala ke tou maʼu te ʼamanaki ʼaē neʼe maʼu e te tagata agatonu ko Sopo. ʼI tana mamahi, neʼe ina kole fēnei: “Â! Kanapaula ʼe ke fakanono ʼau ʼi te Seole . . . ʼo ke tuku mai kia ʼau he tuʼakoi pea ke manatuʼi ai ʼau! Ka mate he tagata mālohi, ʼe feala koa hana toe tuʼuake? . . . ʼE ke pāui anai pea ʼe ʼau tali atu anai. ʼE ke holi mālohi anai ki te gāue ʼo tou ʼu nima.” (Sopo 14:13-15) Ko te ʼAtua ʼe ‘holi mālohi anai ki te gāue ʼo tona ʼu nima,’ ko tona faka ʼuhiga ʼe holi mālohi anai ke ina fakatuʼuake ia Sopo. ʼE ko he ʼamanaki lahi ʼaia ʼaē ʼe tuku mai kia tatou!
22 ʼE feala ke mahaki kovi he tahi ʼi he famili ʼe manavasiʼi ki te ʼAtua, ohage ko te meʼa ʼaē neʼe hoko kia Sopo, pea ʼe feala ke mate. Ko nātou ʼaē ka tau mo te mamahi ʼaia, ʼe lagi nātou fetāgihi anai, ohage ko te tagi ʼa Sesu ʼi te mate ʼa Lasalo. (Soane 11:35) Kae ʼe ko he meʼa fakaloto fīmālie te ʼiloʼi ʼaē ʼe pāui anai e te ʼAtua ia te hahaʼi ʼaē ʼe ina manatuʼi, pea ʼe nātou tali anai kia te ia! ʼE hage anai ko hanatou toe liliu mai he folau—ʼe mole nātou liliu mahahaki mai peʼe ʼōmai gaʼegaʼe kae ʼe nātou toe liliu mai anai ʼaki he maʼuli lelei.
23. Koteā te ʼu palalau ʼaē neʼe fai e ʼihi moʼo fakahā tanatou falala ki te ʼamanaki ʼo te fakatuʼuake?
23 ʼI te mate ʼa te Kilisitiano finematuʼa neʼe nofo agatonu, neʼe tohi fēnei e te ʼu tēhina: “ ʼE mātou fakahā atu tamatou ʼofa mamahi ʼi te kua mate ʼo takotou faʼe. ʼE ko he temi nounou pe pea tou toe sio anai kia ia—kua finemui pea mo mālohi!” Neʼe ʼui fēnei e te ʼu mātuʼa neʼe mate tanā tama: “ ʼE ma fakaʼamu ki te ʼaho ʼaē ka fakatuʼuake ai ia Jason! ʼE ina sioʼi anai te ʼu potu fuli pea ʼe sio anai ki te Palatiso ʼaē neʼe ʼamanaki kiai. . . . ʼE ko he fakaloto mālohi ʼaia kia mātou ʼaē ʼe mātou ʼoʼofa kia ia ke mātou toe ʼi ai mo mātou.” Ei, ʼe feala ke tou loto fakafetaʼi lahi ki te hoko moʼoni anai ʼo te fakatuʼuake!
Koteā Takotou Tali?
• He koʼe ʼe ʼaoga kia tatou ke tou tui ki te fakatuʼuake ʼaē ka fakahoko e te ʼAtua?
• Ko te ʼu fakamatala fea ʼo te Tohi-Tapu ʼaē ʼe tupu ai tatatou falala ki te fakatuʼuake?
• He koʼe ʼe feala ke tou ʼui ko te ʼamanaki ki te fakatuʼuake ʼe ko he ʼamanaki kua maʼu talu mai fualoa?
• Koteā te ʼamanaki fakaloto mālohi ʼaē ʼe feala ke tou maʼu ʼo ʼuhiga mo te kau mate?
[Paki ʼo te pasina 10]
ʼAki te mālohi ʼa te ʼAtua, neʼe toe fakamaʼuli e Eliseo te tama ʼo te fafine vitua
[Paki ʼo te pasina 12]
ʼI te fakatuʼuake e Sesu te ʼofafine ʼo Sailusi, neʼe ʼofolele tana ʼu mātuʼa
[Paki ʼo te pasina 15]
ʼI te ʼaho ʼo te Penikosite ʼo te taʼu 33 ʼo totatou temi, neʼe fakamoʼoni mālohi e te ʼapositolo ko Petelo ko Sesu neʼe fakatuʼuake mai te kau mate