Ko Sehova ʼe Ko Toku Vahe
“Ko au ko tou vahe pea mo tou tofiʼa ʼi te lotolotoiga ʼo te ʼu foha ʼo Iselaele.”—FKAU. 18:20.
1, 2. (a) Neʼe koteā te ʼaluʼaga ʼo te kau Levite ʼo ʼuhiga mo te vahe ʼo te ʼu kele ko he tofiʼa? (b) Koteā te fakapapau ʼaē neʼe fai e Sehova ki te kau Levite?
ʼI TE ʼosi maʼu e te kau Iselaele ia te koga maʼuhiga ʼo te Kele ʼo Te Fakapapau, neʼe tokaga leva ia Sosue ke ina vaevae ia te fenua. Moʼo fakahoko te faʼahi ʼaia, neʼe gāue fakatahi mo te Pelepitelō Lahi ko Eleasale pea mo te ʼu pule takitaki ʼo te ʼu telepī. (Fkau. 34:13-29) ʼO ʼuhiga mo te kau Levite, neʼe mole tonu ke foaki age honatou kele ohagē ko he tofiʼa. (Sos. 14:1-5) He koʼē neʼe mole foaki age ki te kau Levite honatou ʼu kele, peʼe ko honatou vahe, ʼi te Kele ʼo Te Fakapapau? Neʼe galoʼi koa ia nātou?
2 ʼE tou maʼu tona tali ʼi te meʼa ʼaē neʼe ʼui e Sehova ki te kau Levite. ʼI tana fakamahino ʼaē ʼe mole ina liʼakina anai ia nātou, neʼe ʼui fēnei age e Sehova kiā nātou: “Ko au ko [tokotou] vahe pea mo [tokotou] tofiʼa ʼi te lotolotoiga ʼo te ʼu foha ʼo Iselaele.” (Fkau. 18:20) ʼI fakapapau fakaofoofo leva ʼaenī: “Ko au ko [tokotou] vahe”! ʼE kotou feafeaʼi anai mo kapau neʼe ʼui atu e Sehova te ʼu palalau ʼaia kiā koutou? Lagi ʼi te kamata ʼe kotou ʼui, ‘ ʼe tuha koa mo au te fakapapau ʼaenī mai te Māfimāfi?’ ʼE lagi feala ke kotou toe feʼekeʼaki, ‘ ʼe feala koa ke liliu moʼoni ia Sehova ko te vahe ki he ʼu Kilisitiano heʼe haohaoa iā ʼaho nei?’ Ko te ʼu fehuʼi ʼaia ʼe ʼi ai tona pikipikiga mo koutou pea mo nātou ʼaē ʼe kotou ʼoʼofa ai. Koia tou vakaʼi age muʼa peʼe koteā te fakaʼuhiga ʼo te ʼu palalau ʼaia ʼa te ʼAtua. ʼE tokoni mai anai ia te faʼahi ʼaia ke tou mahino peʼe feala feafeaʼi ke liliu ia Sehova ko te vahe ʼa te kau Kilisitiano iā ʼaho nei. Ko te faʼahi tāfito, ʼe feala ke liliu ko hokotou vahe, tatau aipē peʼe kotou ʼamanaki ki te maʼuli ʼi te lagi peʼe ko te ʼamanaki ki te maʼuli ʼi te kele ʼi he palatiso.
Neʼe Tokaga Ia Sehova Ki Te Kau Levite
3. Koteā ʼaē neʼe ina taki ai te ʼAtua ke ina fili te kau Levite ke natou gāue maʼa ia?
3 ʼI muʼa ʼo te foaki e Sehova ia te Lao ki te kau Iselaele, ko te ʼu pule fāmili neʼe natou gāue ko he kau pelepitelō maʼa tonatou fāmili. ʼI te temi ʼaē neʼe foaki ai e te ʼAtua ia te Lao, neʼe ina fakatuʼutuʼu ke ʼi ai he kau pelepitelō ʼe gāue temi kātoa pea mo he ʼu hahaʼi tokoni mai te telepī ʼo Levi. Neʼe hoko feafeaʼi ia te faʼahi ʼaia? ʼI te temi ʼaē neʼe fakaʼauha ai e te ʼAtua ia te ʼu ʼuluaki tupu ʼo te kau Esipito, neʼe ina fakatapuʼi ia te ʼu ʼuluaki tupu ʼo te ʼu foha ʼo Iselaele, ʼo ina tuku keheʼi ia nātou, maʼa ia. Neʼe fai leva e te ʼAtua ia te fetogi maʼuhiga ʼaenī: “ ʼE au toʼo moʼoni ia te kau Levite . . . moʼo fetogi ʼaki ia te ʼu ʼuluaki tupu fuli ʼo te ʼu foha ʼo Iselaele.” Neʼe hā ʼi te tānaki ʼaē neʼe fai, neʼe kaugamālie age te ʼu foha ʼuluaki tupu ʼo Iselaele ʼi te hahaʼi tagata Levite. Koia neʼe foaki ai te totogi ʼo ʼuhiga mo te ʼu ʼuluaki foha ʼo Iselaele ʼaē neʼe fakalaka age tonatou kaugamālie ʼi te kau Levite. (Fkau. 3:11-13, 41, 46, 47) Koia, neʼe feala ai ki te kau Levite ke natou fakahoko tanatou gāue ʼi te tauhi ʼaē ki te ʼAtua ʼo Iselaele.
4, 5. (a) Koteā te fakaʼuhiga ki te kau Levite te liliu ʼa Sehova ko honatou vahe? (b) Neʼe tokaga feafeaʼi ia te ʼAtua ki te kau Levite?
4 Koteā te fakaʼuhiga ʼo te gāue ʼaia maʼa te kau Levite? Neʼe ʼui e Sehova neʼe tonu ke liliu ia ia ko honatou vahe, ko tona fakaʼuhiga neʼe mole foaki age honatou kele ko honatou tofiʼa, kae neʼe foaki age kiā nātou ia te pilivilēsio gāue maʼuhiga ʼaē ke natou tauhi kiā te ia. Ko tanatou liliu ko “te kau pelepitelō ʼa Sehova” neʼe ko tonatou tofiʼa ʼaia. (Sos. 18:7) ʼE fakahā ʼi te ʼu vaega ʼaē ʼe tuʼu ʼi muʼa pea mo ʼaē ʼe hoa kiā Faka au 18:20, neʼe mole liʼakina nātou ʼi te faʼahi fakasino. (Lau ia Faka au 18:19, 21, 24.) Neʼe foaki age ki te kau Levite “te ʼu vahe hogofulu fuli ʼi Iselaele, ohagē ko he tofiʼa, moʼo totogi ʼaki tanatou gāue.” Neʼe natou maʼu te vahe hogofulu ʼo te ʼu taʼukai ʼa te kau Iselaele pea mo tanatou ʼu manu lalata. Pea ko te kau Levite, neʼe natou foaki te vahe hogofulu ʼo te ʼu meʼa ʼofa ʼaē neʼe natou maʼu, “te meʼa ʼaē ʼe lelei ʼaupitō” moʼo lagolago ki te kau pelepitelō.a (Fkau. 18:25-29) Neʼe toe foaki ki te kau pelepitelō “te ʼu meʼa ʼofa taputapu fuli pē” ʼaē neʼe foaki e te ʼu foha ʼo Iselaele ki te ʼAtua ʼi tona fale tauhi. Koia ko nātou ʼaē neʼe kau ki te kau pelepitelō neʼe feala hanatou tui ko Sehova ʼe tokaga kiā nātou.
5 ʼE hā mai neʼe fakatotonu ʼi te Lao ʼa Moisese ke fakatuʼutuʼu he tahi vahe ʼe hogofulu, ʼaē neʼe tuku keheʼi e he Iselaele ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe ʼaoga ki tona loto fale pea ke fakaʼaogaʼi lolotoga te ʼu fakatahi taputapu ʼi te taʼu fuli. (Teu. 14:22-27) Kae ʼi te ʼosi ʼo te tolu taʼu fuli pea mo te ono taʼu fuli ʼo te taʼu fakasāpato ʼaē neʼe loaloaga iā taʼu e fitu, ko te vahe hogofulu ʼaia neʼe foaki moʼo tokoni ki te hahaʼi māsisiva pea mo te kau Levite. He koʼē neʼe kau te kau Levite kiā nātou ʼaē neʼe ʼaoga kiai te vahe hogofulu? Koteʼuhi “neʼe mole honatou vahe pea mo honatou tofiʼa” ʼi Iselaele.—Teu. 14:28, 29.
6. Logolā neʼe mole natou maʼu honatou vahe ʼi te fenua ʼo Iselaele, kae neʼe nonofo ʼifea ia te kau Levite?
6 ʼE lagi kotou feʼekeʼaki, ‘kapau neʼe mole foaki he kele ki te kau Levite pea neʼe nonofo nātou ʼifea?’ Neʼe tokaga te ʼAtua kiā nātou. Neʼe ina foaki kiā nātou ia kolo e 48 pea mo tonatou ʼu kele fāgai manu ʼi ʼonatou tafaʼaki. ʼI te ʼu kolo ʼaia, neʼe kau kiai te ʼu kolo e ono ʼo te haofaki. (Fkau. 35:6-8) Koia, neʼe ʼi ai te nofoʼaga ʼa te kau Levite ke feala hanatou māʼuʼuli ai mokā mole natou gāue ʼi te sagatualio ʼo te ʼAtua. Neʼe tokaga lahi ia Sehova kiā nātou ʼaē neʼe natou foaki tonatou maʼuli ki tana tauhi. ʼE mahino mai, neʼe feala ke fakahā e te kau Levite ko Sehova neʼe ko tonatou vahe, ʼi tanatou tuku tanatou falala ki tana lotolelei pea mo tona mālohi ʼaē ke tokaga age kiā nātou.
7. Koteā ʼaē neʼe fakamaʼua ki te kau Levite ke liliu ia Sehova ko honatou vahe?
7 Neʼe mole tuʼu ʼi te Lao he ʼu fakatūʼā ki te Iselaele ʼaē neʼe mole ina foaki te vahe hogofulu. ʼI te ʼu temi ʼaē neʼe mole tokaga lelei ia te hahaʼi ʼo foaki ia te vahe hogofulu, neʼe ʼi ai tona ʼu fua kovi ki te ʼu pelepitelō pea mo te kau Levite. Neʼe hoko te ʼaluʼaga fēia ʼi te temi ʼo Nehemia. Ko te meʼa ʼaē neʼe hoko, neʼe ʼolo te kau Levite ʼo gāue ʼi tanatou ʼu gāueʼaga, ʼo natou meʼa noaʼi tanatou minisitelio. (Lau ia Nehemia 13:10.) ʼE hā mai, neʼe fakalogo te taupau ʼo te maʼuli ʼa te kau Levite ki te fakalogo ʼa te hahaʼi ʼo Iselaele ki te Lao ʼa Sehova. Tahi ʼaē meʼa, neʼe ʼaoga ke tui ia te kau pelepitelō pea mo te kau Levite kiā Sehova pea mo te ʼu faʼahiga fai ʼaē ʼa Sehova moʼo tokaga kiā nātou.
Ko Sehova Neʼe Ko Te Vahe ʼo Te Kau Levite Takitokotahi
8. Koteā ʼaē neʼe lotolotolua ai ia te Levite ko Asafe?
8 Ko Sehova neʼe ko te vahe ʼo te telepī ʼa te kau Levite. Kae ʼe lelei ke tou tokagaʼi neʼe fai e te kau Levite takitokotahi te ʼu palalau ʼaenī: “Ko Sehova ʼe ko toku vahe” moʼo fakahā tanatou pipiki ʼaē ki te ʼAtua pea mo tanatou falala kiā te ia. (Tagi. 3:24) Iā nātou ʼaia neʼe ʼi ai te Levite neʼe ko he tagata hiva pea mo faʼu hiva. ʼE tou fakahigoaʼi anai ia ia ko Asafe, logolā neʼe lagi ko he tahi neʼe kau ʼi te fāmili ʼo Asafe, te Levite ʼaē neʼe ina taki te kau tagata hiva ʼi te temi ʼo te Hau ko Tavite. (1 Fkma. 6:31-43) Iā Pesalemo 73 ʼe tou lau ai ko Asafe (peʼe ko he tahi ʼo tona hōloga) neʼe tuʼania. Neʼe maheka ia ki te kau agakovi ʼaē neʼe hagē ʼe natou maʼuli fīmālie, pea neʼe ina ʼui fēnei: “ ʼIo, neʼe vaʼiganoa taku fakamaʼa toku loto pea mo taku fufulu ʼoku nima ʼi te heʼe agahala.” Neʼe hagē ia kua galo kiā ia tona pilivilēsio gāue, neʼe mole kei ina fakamaʼuhigaʼi ia Sehova ʼaē neʼe ko tona vahe. Neʼe kua lotolotolua ia ʼi te faʼahi fakalaumālie “ ʼo aʼu ki te ʼaho ʼaē neʼe . . . hū ai ki te sagatualio māʼoluga ʼo te ʼAtua.”—Pes. 73:2, 3, 12, 13, 17.
9, 10. He koʼē neʼe feala ke ʼui e Asafe ko te ʼAtua neʼe ko tona “vahe ʼo aʼu ki he ʼu temi ʼe mole ʼiloʼi hona gataʼaga”?
9 ʼI te sagatualio, neʼe kamata fetogi leva e Asafe ia tana faʼahiga fakakaukau. Neʼe kua lagi hoko he faʼahi fēia kiā koutou. ʼE lagi ʼi te tahi temi neʼe mole kei kotou fakamaʼuhigaʼi tokotou ʼu pilivilēsio fakalaumālie, pea neʼe kotou kamata fakakaukauʼi tāfito te ʼu meʼa fakasino ʼaē ʼe mole kotou maʼu. Kae ʼi takotou ako te Folafola ʼa te ʼAtua pea mo kau ki te ʼu fono, neʼe kotou toe maʼu ai leva te faʼahiga manatu ʼa Sehova. Neʼe mahino ai ia Asafe ki te meʼa ʼaē kā hoko moʼoni ki te kau agakovi. Neʼe ina manatuʼi te tofiʼa ʼaē neʼe ina maʼu pea neʼe mahino ia ko Sehova ʼe ina haga aipē ʼo puke tona nima mataʼu pea mo ina taki ia ia. Koia neʼe feala ai ke ʼui fēnei e Asafe kiā Sehova: “ ʼI te kele ʼe au maʼu toku fiafia iā koe tokotahi pē.” (Pes. 73:23, 25) Neʼe talanoa ai leva ʼo ʼuhiga mo te ʼAtua ʼo ina ʼui neʼe ko tona vahe. (Lau ia Pesalemo 73:26.) Logolā ‘neʼe vaivai te sino pea mo te loto’ ʼo te tagata fai pesalemo, kae neʼe liliu ia te ʼAtua ko tona “vahe ʼo aʼu ki he ʼu temi ʼe mole ʼiloʼi hona gataʼaga.” Neʼe falala te tagata fai pesalemo ko Sehova ʼe ina manatuʼi anai ia ia ohagē ko hona kaumeʼa. ʼE mole galoʼi anai tana tauhi agatonu. (Tnk. 7:1) ʼI meʼa fakafīmālie kiā Asafe! Neʼe hiva fēnei: “Kiā te au, ʼe ko he meʼa lelei haku fakaovi ki te ʼAtua. Neʼe au kumi toku holaʼaga ki te Tuʼi ʼAliki ko Sehova.”—Pes. 73:28.
10 Ko te liliu ʼaē ʼa Sehova ko hona vahe, neʼe maʼuhiga age ia kiā Asafe ʼi te ʼu meʼa fakasino ʼaē neʼe ina maʼu ʼi tona ʼuhiga Levite. Neʼe talanoa tāfito ia ki tana pilivilēsio gāue pea mo tana fakakaumeʼa mo te Māʼoluga ʼAupitō. (Sake 2:21-23) Moʼo taupau tana ʼu felōgoi ʼaia, neʼe tonu ki te tagata fai pesalemo ke tui kiā Sehova pea mo falala kiā te ia. Neʼe tonu ke falala ia Asafe ʼe ina maʼu anai he ikuʼaga fakafiafia ki tona maʼuli, mo kapau neʼe ina maʼuliʼi te ʼu lēkula ʼa te ʼAtua. ʼE feala ke kotou maʼu te taʼi falala ʼaia ki te Māfimāfi.
11. Koteā te fehuʼi ʼaē neʼe lagaʼi e Selemia kiā Sehova? Pea neʼe tali feafeaʼi ia Sehova ki tana fehuʼi?
11 Ko te polofetā ko Selemia neʼe ko te tahi Levite neʼe mahino kiā ia ko Sehova neʼe ko hona vahe. Tou vakaʼi age pe neʼe koteā te fakaʼuhiga kiā ia te ʼu palalau ʼaia. Neʼe nofo ia Selemia ʼi Anatote, ko he kolo Levite neʼe tuʼu ovi ki Selusalemi. (Sel. 1:1) ʼI te tahi temi, neʼe lotolotolua ia Selemia: He koʼē neʼe maʼuli fīmālie te kau agakovi kae maʼuli mamahi te hahaʼi faitotonu? (Sel. 12:1) ʼI tana sio ʼaē ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi Selusalemi pea mo Suta, neʼe ‘meo’ ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe sio kiai. Neʼe ʼiloʼi e Selemia ko Sehova ʼe faitotonu. Neʼe maʼu e Selemia te tali ki tana fehuʼi ʼaki te logo ʼaē neʼe fakahā age ki muli age e Sehova ke ina fakamafola pea mo te fakahoko e Sehova ia te ʼu folafola fakapolofetā ʼaia. Ko nātou ʼaē neʼe talagafua kiā Sehova neʼe haofaki ia nātou, kae ko te hahaʼi agakovi ʼaē neʼe mole natou fakalogo ki te fakatokaga ʼaia neʼe fakaʼauha.—Sel. 21:9.
12, 13. (a) Koteā ʼaē neʼe tupu ai te ʼui fēnei e Selemia: “Ko Sehova ʼe ko toku vahe,” pea neʼe ina fakahā feafeaʼi te faʼahi ʼaia? (b) He koʼē neʼe ʼaoga ki te ʼu telepī fuli ʼo Iselaele ke natou nonofo fakatalitali?
12 Ki muli age, ʼi te sio leva ʼaē ʼa Selemia ki tona fenua ʼaē neʼe fakaʼauha, neʼe hagē pē neʼe haʼele ia ʼi te fakapōʼuli. Neʼe hagē pē ‘neʼe fakaheka ia ia e Sehova ohagē ko nātou kua mamate talu mai fualoa.’ (Tagi. 1:1, 16; 3:6) Neʼe tala e Selemia ki te hahaʼi talagataʼa ke natou toe liliu ki tanatou Tamai ʼaē ʼi selō, kae neʼe kua lahi ʼaupitō tanatou agakovi koia ʼaē neʼe fakagafua ai e te ʼAtua ke fakaʼauha ia Selusalemi pea mo Suta. Neʼe lotomamahi ai ia Selemia, logolā neʼe mole ko hana hala. ʼI tona ʼu mamahi neʼe manatuʼi aipē e te polofetā te ʼu manavaʼofa ʼo te ʼAtua. Neʼe ina ʼui fēnei: “Neʼe mole matou mamate ai.” ʼI tona fakahagatonu, ko te ʼu manavaʼofa ʼo Sehova ʼe foʼou ʼi te ʼuhu fuli. Neʼe ko te lakaga ʼaia ʼaē neʼe ʼui fēnei ai e Selemia: “Ko Sehova ʼe ko toku vahe.” Neʼe hoko atu aipē tana maʼu ia te pilivilēsio ʼaē ke tauhi kiā Sehova ʼi tona ʼuhiga polofetā.—Lau ia Tagilāulau 3:22-24.
13 Lolotoga taʼu e 70, ʼe mole kei ʼi ai anai he fenua ʼa te kau Iselaele, pea ʼe tuʼu lāvaki anai te fenua. (Sel. 25:11) Kae ko te ʼui ʼaē e Selemia “ko Sehova ʼe ko toku vahe,” neʼe hā ai tana falala ki te manavaʼofa ʼo te ʼAtua, pea ko he tupuʼaga lā ʼaia ʼo tana nofo “fakatalitali.” Ko te ʼu telepī fuli ʼo Iselaele neʼe mole kei ʼi ai honatou tofiʼa, koia neʼe ʼaoga ai ke natou maʼu te manatu ʼa te polofetā ʼaia. Ko Sehova neʼe ko tanatou ʼamanaki pē ʼaia e tahi. ʼI te hili ʼo te ʼu taʼu e 70, neʼe toe liliu te hahaʼi ʼa te ʼAtua ki tonatou fenua pea mo natou maʼu te pilivilēsio ʼaē ke natou tauhi kiā te ia.—2 Fkma. 36:20-23.
ʼE Feala Ke Liliu Ia Sehova Ki ʼIhi Atu Ko Honatou Vahe
14, 15. ʼI tuʼa atu ʼi te kau Levite, ko ai ʼaē neʼe ina tuku ke liliu ia Sehova ko tona vahe, pea koteā tona tupuʼaga?
14 Neʼe kau ia Asafe pea mo Selemia ki te telepī ʼo Levi, kae neʼe ko te kau Levite pē koa ʼaē neʼe feala ke natou maʼu te pilivilēsio ʼaē ke natou tauhi kiā Sehova? Kailoa ia! Ko te tūpulaga ko Tavite ʼaē neʼe liliu ki muli age ko te hau ʼo Iselaele, neʼe ina fakahigoaʼi te ʼAtua ko tona “vahe ʼi te fenua ʼo te kau māʼuʼuli.” (Lau ia Pesalemo 142:1, 5.) ʼI te temi ʼaē neʼe tohi ai e Tavite te pesalemo ʼaia, neʼe mole nofo ia ʼi he fale hau peʼe ko he loto fale. Neʼe nofo ia ʼi te ʼana ke ʼaua naʼa maʼu e tona ʼu fili. Tuʼa lua, neʼe nono ia Tavite ʼi te ʼu ʼana—ko te tahi ʼe ovi ki Atulame, pea ko te tahi ʼi te toafa ʼo Eni-keti. Neʼe lagi ina tohi te Pesalemo 142 ʼi he tahi ʼo te ʼu ʼana ʼaia.
15 Kapau neʼe ko te ʼaluʼaga ʼaia, neʼe fetūliʼaki e te Hau ko Saulo ia Tavite, ʼo ina faigaʼi ke ina matehi ia ia. Kae neʼe nono ia Tavite ʼi te ʼana neʼe faigataʼa tona fakakaku kiai. (1 Sam. 22:1, 4) ʼI te koga meʼa mamaʼo ʼaia, neʼe lagi manatu ai ia Tavite neʼe mole hona kaumeʼa ʼi ʼona tafa moʼona puipui pea mo lagolago ki ai. (Pes. 142:4) Koia ʼaē neʼe fetapa ai ia Tavite ki te ʼAtua.
16, 17. (a) Koteā ʼaē neʼe tupu ai te manatu ʼa Tavite neʼe mole ʼi ai he tahi ke tokoni age ki ai? (b) Ko ai ʼaē neʼe lava kumi tokoni ki ai ia Tavite?
16 ʼI te temi ʼaē neʼe tohi ai e Tavite ia te Pesalemo 142, neʼe lagi ina maʼu logo ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē neʼe hoko ki te Pelepitelō Lahi ko Ahimeleke, ʼaē neʼe tokoni kiā ia ʼi tana feholaʼaki mai iā Saulo, kae neʼe mole mahino Ahimeleke ia ki te faʼahi ʼaia. ʼI tana maheka ʼaē kiā Tavite, neʼe tāmateʼi e Saulo ia Ahimeleke pea mo tona loto fale kātoa. (1 Sam. 22:11, 18, 19) Neʼe manatu ia Tavite neʼe tupu te mātea ʼaia ʼuhi ko ia. Neʼe hagē ia neʼe ko ia ʼaē neʼe ina matehi ia te pelepitelō ʼaē neʼe tokoni age ki ai. Kapau neʼe hoko kiā koutou te ʼaluʼaga ʼo Tavite, ʼe mahino ʼe lagi kotou maʼu anai tana manatu. Neʼe hilifaki ki te mamahi ʼaia ʼo Tavite ia tana mole maʼu ʼaē hona mālōlō he neʼe haga aipē ia Saulo ʼo fetūliʼaki ia ia.
17 Mole fualoa kiai, pea mate leva te polofetā ko Samuele, ia ia ʼaē neʼe ina tākai lolo ia Tavite, moʼo fakahā ʼaki ko ia kā liliu ki muli age ko te hau. (1 Sam. 25:1) ʼAki te ʼaluʼaga ʼaia neʼe lēlēsili te logoʼi e Tavite neʼe mole ʼi ai hona tokoni. Kae neʼe ʼiloʼi e Tavite ko ai ʼaē neʼe tonu ke ina kumi tokoni ki ai, neʼe ko Sehova pē. Neʼe mole maʼu e Tavite ia te pilivilēsio gāue ʼa te kau Levite, kae neʼe fakanofo ia ia ke ina fakahoko he tahi faʼahiga gāue ke liliu ʼo hau ki te hahaʼi ʼa te ʼAtua. (1 Sam. 16:1, 13) Koia, neʼe fakahā e Tavite ia tona lotomamahi kiā Sehova pea mo ina hoko atu aipē ia tana kumi te takitaki ʼa te ʼAtua. ʼO toe fēia mo koutou, ʼe feala pea ʼe tonu ke liliu ia Sehova ko hokotou vahe pea mo hokotou holaʼaga, ʼo kotou faiga mālohi ʼi takotou tauhi ʼaē kiā te ia.
18. Neʼe fakahā feafeaʼi e nātou ʼaē neʼe tou talanoa ki ai ʼi te ʼalatike ʼaenī, ko Sehova neʼe ko honatou vahe?
18 Ko nātou ʼaē neʼe tou talanoa ki ai, neʼe liliu ia Sehova ko tonatou vahe, ko tona fakaʼuhiga, neʼe natou maʼu he gāue ʼi tanatou tauhi ʼaē kiā te ia. Neʼe natou falala ʼe tokaga age ia te ʼAtua kiā nātou ʼi te temi fuli pē ʼaē neʼe natou tauhi age kiā te ia. Ko te kau Levite pea mo nātou ʼi ʼihi telepī ʼo Iselaele, ohagē ko Tavite, neʼe natou fakafealagia ke liliu ia te ʼAtua ko honatou vahe. ʼE feafeaʼi kiā koutou hakotou lava tuku ke liliu ia Sehova ko hokotou vahe? ʼE hoki tou talanoa anai kiai ʼi te ʼalatike ʼaē kā hoa mai.
[Nota]
a Kapau ʼe kotou fia maʼu he tahi ʼu manatu ʼo ʼuhiga mo te taupau ʼaē ʼo te kau pelepitelō, vakaʼi te tohi Étude perspicace des Écritures, Tohi 2 ʼi te pāsina 655.
ʼE Kotou Tali Feafeaʼi Anai?
• Koteā te fakaʼuhiga ki te kau Levite te liliu ʼaē ʼa Sehova ko honatou vahe?
• Koteā ʼaē neʼe fai e Asafe, mo Selemia pea mo Tavite, moʼo fakahā ko Sehova neʼe ko tonatou vahe?
• Koteā te kalitātē ʼe ʼaoga atu kiā koutou ke liliu te ʼAtua ko hokotou vahe?
[Paki ʼo te pāsina 11]
Neʼe mole foaki age ki te kau Levite honatou kele ko honatou tofiʼa. Kae ko Sehova neʼe ko tonatou vahe, he neʼe natou maʼu te pilivilēsio lahi ʼaē ko te tauhi kiā te ia
[Paki ʼo te pāsina 10]
Neʼe liliu feafeaʼi ia Sehova ko te vahe ʼo te kau pelepitelō pea mo te kau Levite?
[Paki ʼo te pāsina 12]
Koteā ʼaē neʼe tokoni kiā Asafe ke haga liliu ia Sehova ko hona vahe?