Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w94 1/2 p. 4-7
  • Ko Te Kau Tufuga ʼo Te Kovi

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Ko Te Kau Tufuga ʼo Te Kovi
  • Te Tule Leʼo—1994
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Ko Ia ʼAē Neʼe ʼUluaki Talagataʼa
  • Ko ʼIhi ʼu ʼAselo Talagataʼa
  • Ko Te ʼu Fili ʼo Te Malamanei
  • Ko Temi Koa e Fia ʼe Tuku Age Anai Kia Nātou?
  • Ko Te Kau Pule ʼi Te ʼu Faʼahi Fakalaumālie
    Te Tule Leʼo—1995
  • Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi
    Te Tule Leʼo—2004
  • Te fili ote mauli heegata
    E Feala Keke Mauli O Heegata Ite Palatiso Ite Kele
  • Ko Te ʼu Meʼa Neʼe Hā ʼo ʼUhiga Mo Te Potu Fakalaumālie
    Te Tule Leʼo—2011
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—1994
w94 1/2 p. 4-7

Ko Te Kau Tufuga ʼo Te Kovi

KO TE talanoa ʼaē ʼa te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te gāue ʼa te kau temonio ki te ʼu meʼa ʼa te tagata, ʼe tali ki te ʼu fehuʼi tāfito ʼo ʼuhiga mo te agakovi, ʼaē e ko he ʼu fehuʼi ia ʼe faigataʼa anai he maʼu ʼo honatou ʼu tali mokā na ʼaua la te Tohi-Tapu. Koutou fakatokagaʼi, te talanoa ʼaenī mai te nusipepa (International Herald Tribune) ʼo ʼuhiga mo te hoholo pe ʼaē ʼo te tau ʼi te ʼu puleʼaga Balkans: “Ko te kūtuga sivisivi ʼo te Kautahi ʼo te Eulopa neʼe nātou fakahā neʼe fai fakaʼaliki [te kau solia] ʼi te hahaʼi fafine pea mo te kau taʼahine mahometa e toko 20 000 . . . neʼe ko he meʼa ia ʼe kau ki he fakatuʼutuʼu faka politike moʼo fakamatakuʼi, pea mo fakaloto vaivaiʼi ʼo te hahaʼi ke nātou mavae ʼi te ʼu potu fenua ʼaia.”

Neʼe faigaʼi e te nusipepa ʼaē ko te Time ke ina fakamahino te tupuʼaga ʼo te ʼu meʼa ʼaia neʼe hoko: “ ʼI ʼihi temi, ko te kau tamaliki solia kei tūpulaga ʼe feala ke nātou fakaʼalikiʼi he tahi ʼuhi ke leleiʼia nātou ʼe nātou ʼaē kua ʼāfea, e ʼonatou ʼu ofisie, ohage ko he ʼu tamaliki ʼe nātou faiga ke leleiʼia nātou e tanatou tāmai. Ko te fai fakaʼaliki ʼe ko he faʼahiga fakamoʼoni ia ʼo hana lagolago ki te loto fekai ʼo tonatou foʼi solia. Ko he tūpulaga neʼe lotolelei pe ke ina fai he ʼu meʼa fakalialia, ʼe ina lolomi ia tona leʼo ʼo loto ke feala hana lagolago ki te ʼu fakatuʼutuʼu mālohi ʼaē ʼa te kūtuga solia ʼaē ʼe kau ai. ʼE ina fakahā tana fakalogo ʼaki tana fai ʼaē ia te ʼu meʼa fakalialia.”

Kae he koʼe koa “ko te ʼu fakatuʼutuʼu mālohi ʼaē ʼo te kūtuga” ʼe kovi age ia ʼi te ʼu leʼo ʼo loto ʼo nātou ʼaē ʼe kau kiai? Ko te loto ʼo te hahaʼi fuli pe ke nātou maʼuʼuli ʼi te tokalelei mo te kāiga. Kae he koʼe koa ka hoko te ʼu temi tau, ko te hahaʼi ʼe nātou fai fakaʼaliki, fakamamahi, pea mo fematematehiʼaki? Ko te tupuʼaga tāfito he ko te ʼu mālohi fakatemonio e nātou lolotoga gāue.

Ko te mahino ʼaē ki te gāue ʼa te kau temonio ʼe ina toe faka fealagia ke maʼu te tali ki te meʼa ʼaē ʼe higoaʼi e ʼihi “ko te fihifihia faka teolosia.” Ko te meʼa ʼaē ʼe faigataʼa peʼe feafeaʼi te faka ʼalutahi ʼo te ʼu manatu ʼaenī e tolu: (1) Ko te ʼAtua ʼe māfimāfi; (2) Ko te ʼAtua ʼe ʼofa pea mo agalelei; (3) pea ʼe ʼi ai te ʼu meʼa fakamataku ʼe hoko. ʼI te manatu ʼa ʼihi, ʼe feala pe he faka ʼalutahi ʼo te ʼu manatu e lua ʼi te ʼu manatu ʼaia, kae ʼe mole feala anai ia he faka ʼalutahi ʼo te ʼu manatu ʼaia e tolu. ʼE tali fakahagatonu te Folafola ʼa te ʼAtua ki te faʼahi ʼaia, pea ko te tali ʼaia ʼe talanoa ʼo ʼuhiga mo te ʼu laumālie fakapulipuli, ʼe ina ʼui ko nātou e ko te ʼu tufuga ʼo te kovi.

Ko Ia ʼAē Neʼe ʼUluaki Talagataʼa

ʼE fakahā mai e te Tohi-Tapu ko te ʼAtua totonu e ko te laumālie. (Soane 4:24) ʼI te hoholo ʼo te temi neʼe liliu ia ko te Tupuʼaga ʼo te ʼu laumālie ʼe lauʼi miliona tonatou hahaʼi, ko tona ʼu foha fakaʼaselo. Neʼe sio te kaugana ʼa te ʼAtua ʼaē ko Taniela ki te kau ʼaselo ʼe lauʼi miliona ʼi te meʼa ʼaē neʼe fakahā age kia ia. Ko te ʼu laumālie fuli ʼaia ʼaē neʼe fakatupu e Sehova neʼe nātou faitotonu pea mo mulimuli pe ki tona finegalo.—Taniela 7:10; Hepeleo 1:7.

Ki muli age, ʼi te haga leva ʼaē ʼa te ʼAtua “ ʼo faʼu te kele,” ko te ʼu foha fakalaumālie ʼaia ʼo te ʼAtua “neʼe nātou kalaga fakafiafia fakatahi” pea “neʼe nātou fakavikiviki.” (Sopo 38:4-7) Kae ko te tahi ia ʼaselo ia nātou ʼaia neʼe malaga ia te ia te holi ʼaē ke ina faʼao te tauhi ʼaē ʼe tau pe mo te Tupuʼaga. ʼI tana agatuʼu ʼaē ki te ʼAtua, ko te ʼaselo ʼaia neʼe ina fakaliliu pe ia ia totonu ko Satana (ko tona faka ʼuhiga “ko he tahi ʼe fakafeagai”) pea ko te Tevolo (ko tona faka ʼuhiga “ko he tahi ʼe fasituʼu”).—Vakaʼi ia Esekiele28:13-15.

ʼI te fakaʼaogaʼi ʼaē e Satana te gata ʼi Eteni ke palalau ki te ʼuluaki fafine ʼaē ko Eva, neʼe ina fakaneke ia Eva ke situʼa ki te fakatotonu ʼaē ʼa te ʼAtua ke ʼaua naʼa nā kai ki te fua ʼo te fuʼu ʼakau ʼi te ʼōloto. Ki muli age, neʼe toe kau mo tona ʼohoana ki te kai ʼaē ʼo te fuaʼi ʼakau. Koia, ʼaki te talagataʼa ʼaē ʼa te ʼuluaki taumatuʼa kia Sehova, neʼe nā muliʼi ai leva te fakafeagai ʼaē ʼa te ʼaselo ʼaia kia Sehova.—Senesi 2:17; 3:1-6.

ʼAua naʼa tou ʼui ʼe faka ʼuhiga pe te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi Eteni ohage ko he ako ʼaia kia tatou ʼo ʼuhiga mo te fakalogo, neʼe toe lagaʼi ai foki e Satana te ʼu fehuʼi maʼuhiga e lua ʼo ʼuhiga mo te aga ʼaē ʼe tonu ke fai. ʼUluaki, neʼe fakafihiʼi e Satana te pule faʼitaliha ʼa Sehova, ʼaki tana ʼui ʼaē ʼe mole faitotonu te pule ʼa te ʼAtua pea ʼe mole foaki e te pule ʼaia te manuʼia ʼaē ki te hahaʼi. Ko te hahaʼi ʼe nātou fīmālie anai mokā ʼe nātou tahi pule pe kia nātou takitokotahi. Lua, neʼe ʼui e Satana ʼe mole ʼi ai anai he tahi ʼe nofo agatonu ki te ʼAtua mo kapau ko te fakalogo ʼe mole ina tuku kia ia he ʼu lelei fakamālama.a

Ko te mahino lelei ki te ʼu fehuʼi ʼaē neʼe lagaʼi ʼi Eteni, ʼo toe feiā mo he ʼatamai mālama ki te ʼu kalitate ʼo Sehova, ʼe tokoni aipe kia tatou ke tou mahino ki te tali ʼaē ke maʼu ʼo ʼuhiga mo te “fihifihia faka teolosia,” ko tona faka ʼuhiga ko te faka felogoi ʼo te ʼi ai ʼaē ʼo te kovi pea mo te māfimāfi pea mo te ʼofa ʼaē ʼo te ʼAtua. ʼE moʼoni ko Sehova ʼe ina maʼu te mālohi ʼe mole ʼi ai hona tuʼakoi pea ko ia totonu ʼe ko te fakatātā ʼo te ʼofa, kae ʼe toe poto foki ia pea mo faitotonu. ʼE ina fakaʼaogaʼi fakalelei tona ʼu kalitate ʼaia e fā. Koia, neʼe mole ina fakaʼaogaʼi ʼi te temi pe ʼaia tona mālohi fakatalakitupua moʼo matehi ʼo te kau talagataʼa ʼaia e tolu. Ka na pau la neʼe ina matehi ia nātou ʼe mole hāla anai ia kae ʼe mole ko he puleʼaki poto pea mo ʼofa. Pea tahi, neʼe mole ina tuku ʼaki pe ke fakamolemole pea mo galoʼi, ʼaē ʼe feala ai ke ʼui e ʼihi ʼe ko he fakahā ʼaia ʼo tona ʼofa. ʼI hana fai feiā ʼi te meʼa ʼaia, ʼe mole ina fakahā ai leva he poto pe ko he faitotonu.

Neʼe ʼaoga ke tuku he temi moʼo tali ki te ʼu fehuʼi ʼaē neʼe lagaʼi e Satana. ʼE fakamoʼoni ʼaki ai leva ʼaki te temi peʼe feala ki te tagata ke ina faka ʼāteaina ia ia mai te taki ʼa te ʼAtua. ʼI te tuku ʼaē e Sehova ke maʼuʼuli te kau talagataʼa ʼaia e tolu, neʼe ina faka fealagia ki te tagata ke ina fakahā te gutuloi ʼaē ʼa Satana ʼaki tana kaugana agatonu ki te ʼAtua logope la te ʼu faigataʼaʼia.b

Neʼe fakahā fakahagatonu e Sehova kia Atama mo Eva kapau ʼe nā kai ki te fua ʼo te fuʼu ʼakau ʼaē ʼe tapu, ʼe nā mamate anai. Pea neʼe nā mamate moʼoni, logope la te fakamoʼoni age ʼaē ʼa Satana kia Eva ʼe mole mate anai ia. Pea ko Satana foki ʼe toe kau mo ia ki te fakatūʼa ʼaē ki te mate; kae ʼi te temi nei ʼe kei hoko atu pe tana fakahēhē ʼo te malamanei. Koia ʼe ʼui ai e te Tohi-Tapu, ʼo fēnei: “Ko te malamanei katoa ʼe takoto ia ʼi te mālohi ʼo te agakovi.”—1 Soane 5:19; Senesi 2:16, 17; 3:4; 5:5.

Ko ʼIhi ʼu ʼAselo Talagataʼa

Mole faʼa fualoa ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi Eteni, ko ʼihi ʼaselo neʼe nātou fakafeagai ki te pule faʼitaliha ʼaē ʼa Sehova. ʼE ʼui e te Tohi-Tapu, ʼo fēnei: “Pea ʼi te temi leva ʼaē neʼe kamata tuputupu ai te hahaʼi ʼo te fuga kele pea mo nātou maʼu tonatou ʼu ʼofafine, ko te ʼu foha ʼo te ʼAtua moʼoni neʼe nātou tokagaʼi ko te ʼu ʼofafine ʼo te ʼu tagata, ʼe finelelei; pea neʼe nātou toʼo maʼa nātou tonatou ʼu ʼohoana, ia nātou fuli ʼaē neʼe nātou filifili.” Ko te faka ʼuhiga ʼo te ʼu palalau ʼaenī, ko te kau ʼaselo ʼaia “neʼe nātou siʼaki tonatou nofoʼaga [ʼi selo]” pea neʼe nātou hifo mai ki te kele, pea neʼe nātou kofuʼi te sinoʼi tagata, pea mo nātou maʼu te ʼu fakafiafia ʼo te ʼu felāveʼi fakasino mo te ʼu fafine.—Senesi 6:1, 2; Suta 6.

ʼE toe hoko te fakamatala ia Senesi 6:4, ʼo fēnei: “Ko te kau Nefilime neʼe nonofo ʼi te kele ʼi te ʼu ʼaho ʼaia, ʼo toe feiā aipe ki muli age, ʼaki te ʼu felāveʼi fakasino ʼaē ʼa te ʼu foha ʼa te ʼAtua pea mo te ʼu ʼofafine ʼa te ʼu tagata, neʼe nātou maʼu ai tonatou ʼu foha; neʼe ko nātou ko te ʼu tagata mālolohi ʼaupito ʼo te temi muʼa, ko te ʼu tagata logona.” Ko te ʼu foha faikehe ʼaia neʼe tupu mai te ʼu fafine pea mo te kau ʼaselo, neʼe nātou mālolohi faikehe ʼosi, “ko te ʼu tagata mālolohi ʼaupito.” Neʼe ko te ʼu tagata agamālohi, peʼe ko te kau Néphilim, ko te kupu faka Hepeleo ʼaia ʼe faka ʼuhiga fēnei “ko nātou ʼaē ʼe nātou fakatōki niʼihi.”

Koia ko te ʼu meʼa ʼaia neʼe hoko, ki muli age neʼe talanoaʼi ʼi te ʼu fagana ʼo te ʼu sivilisasio ʼāfea. Ohage la, ʼe fakamatalatala ʼi te fagana Papiloni kua hili kiai ia taʼu e 4 000, te ʼu gāue makehe ʼa Gilgamesh, ko te tagata neʼe ʼi ai tona koga fakaʼatua, neʼe agamālohi pea neʼe “mole ina tuku he taʼahine kei taupoʼou ki te tama ʼaē ʼe manako ai.” Ko te tahi faʼifaʼitaki ʼe tou maʼu mai te fagana faka Keleka, ʼaē ko te tagata ko Hercule (peʼe ko Héraclès) neʼe mālohi faikehe. Ko te foha ʼo te fafine ko Alcmène pea mo te ʼatua ko Zeus, ko Hercule neʼe ina kamata fai hoholo te ʼu meʼa fakamālohi ʼi tana ʼosi matehi tona ʼohoana pea mo tana fānau ʼi te temi neʼe ʼuluvale ai. Kae logope la ko te ʼu taʼi fagana ʼaia neʼe lahi tonatou fetofetogi ʼi tona tuku holo ʼaē ʼi te ʼu taʼiake, ʼe nātou felogoi tahi pe mo te meʼa ʼaē ʼe talanoa kiai te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te kau Nefilime pea mo tanatou ʼu tāmai ʼaē ko te kau ʼaselo talagataʼa.

ʼUhi ko te ʼu meʼa ʼaē ʼe fai e te kau ʼaselo agakovi pea mo tonatou ʼu foha ʼaē makehe age ʼi te tagata, neʼe lahi ai te aga fakamālohi ʼi te kele, pea neʼe fakatotonu ai leva e Sehova ke ina fakaʼauha te kele ʼaki he toe tulivio lahi. Neʼe mamate ai te kau Nefilime pea mo nātou fuli ʼaē neʼe mole agatonu ki te ʼAtua; ko nātou pe ʼaē neʼe maʼuʼuli neʼe ko te kau agatonu ʼaē ko Noe pea mo tona famili.—Senesi 6:11; 7:23.

Kae, ko te kau ʼaselo agakovi neʼe mole nātou mamate ai. Neʼe nātou huʼi ʼonatou ʼu sinoʼi tagata pea neʼe nātou toe liliu ki te ʼu faʼahi fakalaumālie. ʼUhi ko tanatou talagataʼa, neʼe mole toe fakagafua kia nātou ke nātou toe kau ki te famili faitotonu ʼa te kau ʼaselo ʼa te ʼAtua; pea neʼe mole toe fakagafua kia nātou ke nātou toe kofuʼi he ʼu sinoʼi tagata ohage ko tanatou fai ʼaē ʼi te ʼu ʼaho ʼo Noe. Kae kei hoko pe tanatou fakahala ʼaē ki te hahaʼi, ʼo mulimuli pe ki te takitaki ʼo te “pule ʼo te kau temonio,” ʼaē ko Satana te Tevolo.—Mateo 9:34; 2 Petelo 2:4; Suta 6.

Ko Te ʼu Fili ʼo Te Malamanei

Ko Satana pea mo te kau temonio neʼe nātou fai fakapō tuʼumaʼu pe pea mo agamālohi ʼi te temi fuli pe. ʼAki te ʼu faʼahiga meʼa kehekehe, neʼe matehi e Satana te faga manu pea mo te ʼu kaugana e tokolahi ʼa Sopo. Pea neʼe ina toe matehi mo te ʼu tamaliki e toko hogofulu ʼa Sopo ʼaki tana fakatō te “toe matagi lahi” moʼo holoʼi ʼo te fale ʼaē neʼe nātou nonofo ai. Hili kiai, neʼe fakamamahiʼi e Satana ia Sopo ʼaki “te ʼu foʼi polo, mai tona ʼalofiʼi vaʼe ki te tumutumu ʼo tona ʼulu.”—Sopo 1:7-19; 2:3, 7.

ʼE toe feiā pe te ʼu fakatuʼutuʼu agakovi ʼa te kau temonio. ʼI te ʼu ʼaho ʼo Sesu, neʼe mole nātou faka fealagia ki te hahaʼi ke nātou palalau pea ke nātou sisio. Neʼe nātou gaohi te tagata ke ina haga pe ʼo tafatafaʼi ia ia totonu ʼaki te ʼu maka. Neʼe nātou peheʼi ki te kele te tama pea neʼe nātou “faka kukutaʼi mālohi ia ia.”—Luka 9:42; Mateo 9:32, 33; 12:22; Maleko 5:5.

ʼE fakahā e te ʼu logo mai te malamanei ko Satana pea mo tana kau temonio kua toe ʼāsili ake tonatou agakovi. Neʼe nātou tuku ki ʼihi te ʼu mahaki. ʼE nātou haga ʼo fakahohaʼa ʼihi ʼi tonatou ʼu temi moe ʼaki hanatou tuku ifo he ʼu misi ʼe fakamatakutaku peʼe ko hanatou haga ʼo fai kia nātou ʼaia he ʼu meʼa kovi ʼi te faʼahi ʼaē ʼo te ʼu felāveʼi fakasino. Pea ko ʼihi neʼe nātou gaohi ʼo ʼuluvale, pea mo fai fakapō, peʼe ke nātou fakamate pe ia nātou totonu.

Ko Temi Koa e Fia ʼe Tuku Age Anai Kia Nātou?

ʼE mole kei fualoa anai te tuku ʼo Satana pea mo tana kau temonio ke hoko atu tanatou ʼu gāue kovi. ʼAki te tuku ʼaē e Sehova ke nātou maʼuʼuli ʼo aʼu mai ki te temi nei, neʼe ko hana fakatuʼutuʼu poto, kae kua nounou pe tonatou temi. Talu te kamata ʼo te sēkulō ʼaenī, neʼe hoko te toe gāue lahi moʼo faka tuʼakoi ʼo tonatou koga meʼa ʼaē ʼe nātou gāue ai. ʼE fakamatala e te tohi ʼo te Fakahā, ʼo fēnei: “Ko te tau kua hoko ʼi te lagi: Ko Mikaele [ia Sesu Kilisito ʼaē kua fakatuʼuake mai te mate] mo tana kau ʼaselo neʼe nātou tauʼi te talakone [ia Satana], pea neʼe tau te talakone mo tana kau ʼaselo, ka neʼe mole mālo ia, pea neʼe mole kei ʼi ai he nofoʼaga kia nātou ʼi te lagi. Neʼe lī foki ki lalo ia te talakone lahi, te gata olisinale, ia ia ʼaē ʼe ʼui ko te Tevolo mo Satana, ia ia ʼaē ʼe ina kākāʼi te kele katoa; neʼe lī ia ki lalo ki te kele, pea mo tana kau ʼaselo neʼe lī mo ia ki lalo.”—Fakahā 12:7-9.

Neʼe koteā tona fua? ʼE hoko fēnei te fakamatala: “Koia ke koutou fiafia, selo, pea mo koutou ʼe nonofo ai!” Neʼe feala ke fakafiafia te kau ʼaselo faitotonu ʼuhi he ko Satana pea mo tana kau temonio ʼe mole kei nātou ʼi te lagi. Kae ʼe feafeaʼi ki te hahaʼi ʼo te kele? ʼE ʼui e te Tohi-Tapu, ʼo fēnei: “Malaʼia ki te kele pea mo te tai, he kua hifo atu te Tevolo kia koutou, mo tona ʼita lahi, he kua ina ʼiloʼi kua nounou tona temi.”—Fakahā 12:12.

ʼI te ʼita ʼaē ʼa Satana pea mo nātou ʼaē ʼe fakalogo kia ia, ʼe nātou fakatuʼutuʼu ke nātou fakatupu he ʼu toe malaʼia lalahi ʼi muʼa ʼo tonatou temi fakaʼosi. ʼI te sēkulō ʼaenī neʼe hoko te ʼu tau faka malamanei e lua pea ʼi te fakaʼosi ʼo te lua tau faka malamanei neʼe hoko te ʼu kiʼi tau e 150. ʼI tatatou palalau ʼe tou fakaʼaoga te ʼu palalau foʼou ʼe nātou fakahā te agamālohi ʼo te taʼiake ʼaenī: “ko te ʼu tau bactériologique,” “te Holokoseta,” “te ʼu aga fakamālohi moʼo fakamatakuʼi ʼo te hahaʼi,” “te ʼu fakapō ʼe fai ʼi te ʼu temi tau,” “te ʼu fakapō neʼe toe hoko atu,” pea mo “te foʼi pulu atomike.” ʼE lahi pe te ʼu logo ki te ʼu fakamatala ʼo ʼuhiga mo te toloke, te ʼu fakapō, te fakapō ʼe fai ʼaki te fakapā ʼo te ʼu foʼi pulu, te ʼu kai tagata neʼe fai, te tāmateʼi ʼo te tokolahi, te hoge, pea mo te ʼu fakamamahi.

ʼE ko he meʼa fakaloto fīmālie te ʼiloʼi ʼaē ko te ʼu meʼa ʼaia e faka temi pe. Kua vave pe, te haga ʼa te ʼAtua ʼo tauʼi ia Satana pea mo tana kau temonio. Moʼo fakamatalatala ʼo te meʼa neʼe fakamamata e te ʼAtua kia ia, neʼe ʼui e te ʼapositolo ko Soane, ʼo fēnei: “Pea neʼe ʼau sio ki te ʼaselo ʼe hifo mai te lagi mo te kalavi ʼo te vanu pea mo te seini lahi ʼi tona nima. Pea neʼe fā ki te talakone, te gata olisinale, ʼaē ko te Tevolo pea mo Satana, pea neʼe ina nonoʼo ia ia kia taʼu e afe. Pea neʼe ina lī ia ia ki te vanu, pea ina pupunu pea mo fakamaʼu, koteʼuhi ke ʼaua naʼa ina fakahēhē te ʼu puleʼaga ʼo aʼu ki te temi ʼaē ʼe fakaʼosi ai te ʼu taʼu e afe.”—Fakahā 20:1-3.

Pea ka hili anai te ʼu taʼu ʼaia e afe, ko te Tevolo pea mo tana kau temonio “ ʼe vevete age anai ʼi he kiʼi temi nounou,” pea ki muli age leva ʼe fakaʼauha anai ia nātou ʼo talu ʼosi ai. (Fakahā 20:3, 10) ʼE ko he temi taulekaleka anai ia! ʼI te toʼo ʼosi ʼo Satana pea mo tana kau temonio, ʼe liliu moʼoni ai leva ia Sehova “ ʼo pule tokotahi pe kia meʼa fuli.” Pea ʼe mahino anai ia ko te tagata fuli pe “ ʼe nātou fiafia ʼaupito anai ʼi te lahi ʼaupito ʼo te tokalelei.”—1 Kolonito 15:28; Pesalemo 37:11.

[Nota ʼi te lalo pasina]

a Neʼe fakahā fakalelei e Satana tana manatu ʼaia ʼi tana ʼui ʼaē ʼo ʼuhiga mo te kaugana ʼa te ʼAtua ko Sopo, ʼo fēnei: “Ko te kili ki te kili, pea ko meʼa fuli ʼe maʼu e te tagata, ʼe ina foaki anai ia ki tona maʼuli. Moʼo fetogi, fakalelei muʼa, ʼunuʼunu atu tou nima, pea mo fā ki tona hui pea mo tona kakano, pea ke sio ai leva peʼe mole laukovi ki tou fofoga.”—Sopo 2:4, 5.

b Ko ʼihi ʼu fakamatalatala ʼo ʼuhiga mo te tupuʼaga ʼaē ʼo te fakagafua e te ʼAtua te agakovi, vakaʼi ʼi te tohi E Feala Keke Mauli O Heegata Ite Palatiso Ite Kele, neʼe tā e te Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.

[Paki ʼo te pasina 7]

ʼE tonu koa ke tukugakoviʼi tokotahi pe te tagata ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa fuli ʼaia, peʼe ʼi ai koa ia he mālohi fakapulipuli faikehe ʼe tonu ke tukugakoviʼi?

[Haʼuʼaga ʼo te paki]

Oil wells burning in Kuwait, 1991: Chamussy/Sipa Press

[Paki ʼo te pasina 7]

ʼE ko he temi taulekaleka anai ʼo he maʼuli ai mokā mole toe haga anai te kau temonio ʼo fakakinakinaʼi te malamanei!

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae