TJONÏK 15
BʼIX 30 Ryä Ntataʼ chqä nDios
Kan kʼo utzil nqïl taq nqjelun rkʼë Dios
«Ye kʼa rïn, kan ütz nuʼän chwä yijelun rkʼë Dios» (SAL. 73:28).
RI XTQATZʼËT
Xtqatzʼët achkë nkʼatzin nqaʼän rchë nqjelun rkʼë Jehová y achkë utzil nqïl taq nqaʼän riʼ.
1, 2. a) ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë njeʼ jun ütz qamigo? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?
TAQUʼ rij jun ütz awamigo. ¿Nnatäj na chawä achkë xbʼanö chë kan jnan xuʼän iwäch rkʼë? Rkʼë jbʼaʼ kan kʼïy tiempo xajeʼ rkʼë, xatamaj achkë rqʼaxan pä pa rkʼaslemal, xatamaj achkë nqä chwäch y achkë manä. Chqä xatzʼët chë ye kʼo ütz taq naʼoj rkʼë y xawajoʼ chë yejeʼ chqä ri naʼoj riʼ awkʼë rït. Y taq xqʼax ri tiempo, kowan xawajoʼ.
2 Ye kʼa nkʼatzin tiempo chqä nkʼatzin natäj aqʼij rchë jnan nuʼän awäch rkʼë jun ütz awamigo, y ke riʼ chqä nkʼatzin nqaʼän röj rkʼë Dios. Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë ütz nqaʼän rchë nqjelun más rkʼë Jehová, ri más ütz qamigo kʼo. Ye kʼa naʼäy xtqatzʼët achkë rma kan ütz nqaʼän riʼ.
3. ¿Achkë rma nkʼatzin nqaquʼ rij achkë utzil nqïl taq nqjelun rkʼë Jehová? Tayaʼ jun ejemplo.
3 Kan kowan nkʼatzin chë röj nqaquʼ rij achkë rma nqjelun rkʼë Jehová (Sal. 63:6-8). ¿Achkë rma nkʼatzin nqaʼän riʼ? Tqaquʼ rij ya reʼ. Ri winäq kitaman chë nkʼatzin nkitäj rkïl taq wäy ri nutoʼ kichʼakul, nkʼatzin nkitäj kowan yaʼ, nkiʼän ejercicio chqä nkʼatzin yewär. Tapeʼ ke riʼ, ye kʼïy winäq ma nkiʼän ta riʼ chqä ma nkichajij ta kiʼ. Ye kʼa ri winäq ri chaq taqïl nuquʼ achkë utzil xtrïl we xtuʼän riʼ, ma kwest ta xtuʼän chwäch xtuʼän jontir riʼ. Ke riʼ chqä nbʼanatäj qkʼë röj. Röj qataman chë kan kʼo utzil nqïl taq nqjelun rkʼë Jehová. Ye kʼa, we nqaquʼ rij jontir ri utzil xtqïl we xtqaʼän riʼ, ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqjelun más rkʼë (Sal. 119:27-30).
4. ¿Achkë xuʼij ri salmista chpan Salmo 73:28?
4 (Taskʼij Salmo 73:28). Ri xtzʼibʼan ri Salmo 73 petenäq wä chpan rjatzul Leví chqä nqʼojoman wä pa templo. Rkʼë jbʼaʼ kan kʼïy chik jnaʼ ryaʼon pä rqʼij Jehová, ye kʼa xqʼax chwäch chë nkʼatzin ma numestaj ta chë kan kʼo utzil nrïl taq njelun rkʼë Dios. Rma riʼ xrajoʼ chë nkʼaj chik nkitamaj chë kʼo utzil xtkïl we xkeʼok ramigos Jehová. Tqatzʼetaʼ jojun chkë ri utzil riʼ.
RI NQJELUN RKʼË DIOS NUʼÄN CHË KIʼ QAKʼUʼX NQAʼÄN
5. a) ¿Achkë rma kan kiʼ qakʼuʼx nqaʼän taq nqjelun rkʼë Jehová? b) ¿Achkë rbʼanik yaturtoʼ chqä yaturchajij ri naʼoj nuyaʼ Jehová chawä? (Proverbios 2:6-16).
5 Taq más naqaj nqjeʼ che rä Jehová, más kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (Sal. 65:4). ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Kʼo kʼïy rma. Tqaquʼ na peʼ rij ya reʼ. Taq nqasmajij ri naʼoj nuyaʼ ryä chqë chpan Rchʼaʼäl, kan ütz nqbʼä pa qakʼaslemal. Ri naʼoj riʼ yojkitoʼ rchë ma nqakʼwaj ta qiʼ kikʼë itzel taq amigos chqä rchë ma yeqaʼän ta nmaʼq taq mak (taskʼij Proverbios 2:6-16). Komä nqʼax chqawäch achkë rma le Biblia nuʼij ya reʼ: «Kiʼ rkʼuʼx ri winäq ri nrïl rnaʼoj chqä ri winäq ri nqʼax chwäch xa bʼa achkë nbʼanatäj» (Prov. 3:13).
6. ¿Achkë rma ri salmista ma kiʼ ta chik rkʼuʼx xuʼän?
6 Ye kʼa reʼ ma ntel ta chë tzij chë ramigos Jehová majun bʼëy yebʼison ta. Nqaʼij riʼ rma ri xtzʼibʼan ri Salmo 73 ma kiʼ ta chik rkʼuʼx xuʼän taq xquʼ chë ma pa rbʼeyal ta najin nbʼan rkʼë ryä. Ri salmista riʼ xpë ryowal rma xquʼ chë ri winäq ri ma nkinmaj ta rtzij Dios kan jontir ütz ntel chkiwäch, y kan xrayij ri kʼo kikʼë ri winäq riʼ. Ryä xquʼ chë ri itzel taq winäq ri nqä chkiwäch nkiʼän chʼaʼoj chqä nkinaʼ kiʼ, kʼo más kibʼeyomal chkiwäch nkʼaj chik, ma kan ta yeyawäj chqä majun bʼëy nkitäj ta poqän; ye kʼa riʼ ma kantzij ta (Sal. 73:3-7, 12). Rma ri salmista xtzuʼ jontir riʼ, xquʼ chë rkʼë jbʼaʼ majun nkʼatzin wä jontir ri najin nuʼän rchë nuyaʼ rqʼij Jehová. Rma kan kowan xbʼison, xuʼij ya reʼ: «Kan nqʼalajin chi nwäch chë majun nkʼatzin wä chʼajchʼöj nbʼanon pä che rä wan chqä chë kan majun nmak ta nbʼanon pä chwäch Dios» (Sal. 73:13).
7. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän taq kʼo najin nqaqʼaxaj ri nuʼän chqë chë nqbʼison? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).
7 Ri salmista ma xqʼetej ta qa rqʼaʼ; ryä kʼo jun xuʼän rchë kiʼ chik jmul rkʼuʼx xjeʼ. Ryä xok «chpan ri loqʼoläj rachoch Dios», y chriʼ xtoʼöx wä rma Jehová rchë xqʼax chwäch chë ma ütz ta ri najin nuquʼ (Sal. 73:17-19). Rma Jehová ya riʼ ri más ütz qamigo kʼo, ryä rtaman taq ma kiʼ ta qakʼuʼx. Röj nkʼatzin nqaʼij che rä chë tkʼutuʼ chqawäch achkë nkʼatzin nqaʼän, y chrij riʼ nqakʼän ri toʼïk nuyaʼ ryä chqë chpan Rchʼaʼäl chqä chpan ri congregación. Ke riʼ xtjeʼ qachqʼaʼ rchë xtqayaʼ rqʼij ryä tapeʼ najin nqbʼison. Y si röj ma nkanüy ta chik achkë nqaʼän kimä ri kʼayewal, Jehová kan xtkʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chqä xtqrtoʼ rchë ma xtchʼpü ta chik qakʼuʼx (Sal. 94:19).a
Ri levita ri xtzʼibʼan ri Salmo 73, kʼo «chpan ri loqʼoläj rachoch Dios». (Tatzʼetaʼ ri peraj 7).
RI NQJELUN RKʼË DIOS NUʼÄN CHË NQANAʼ CHË KʼO RMA YOJ KʼÄS CHQÄ CHË KʼO ÜTZ QAYOʼEN APÜ
8. ¿Achkë chik nkʼaj rbʼanik nqrtoʼ ri nqjelun rkʼë Dios?
8 Kʼo chik kaʼiʼ rbʼanik nqrtoʼ ri nqjelun rkʼë Dios. Naʼäy, nqrtoʼ rchë nqanaʼ chë kʼo rma yoj kʼäs. Y rkaʼn, nqrtoʼ rchë nqayaʼ chwäch qan chë kʼo ütz qayoʼen apü (Jer. 29:11). Keqatzʼetaʼ ri kaʼiʼ naʼoj riʼ.
9. ¿Achkë rma ri nqjelun rkʼë Jehová nuʼän chë nqanaʼ chë kʼo rma yoj kʼäs?
9 Ri nqjelun rkʼë Jehová nqrtoʼ rchë nqanaʼ chë kʼo rma yoj kʼäs. Pa qaqʼij komä, ye kʼïy winäq nkiʼij chë majun ta Dios. Rma riʼ ye kʼo jojun ma nkïl ta achkë nkiʼän pa kikʼaslemal y nkiquʼ chë xtbʼeqä na ri qʼij taq xkekʼis ri winäq chwäch Rwachʼlew. Ye kʼa, rma röj qaskʼin rwäch Rchʼaʼäl Dios, qayaʼon chwäch qan chë «ryä kantzij kʼo chqä chë kan nuyaʼ rajäl rkʼexel chkë ri winäq ri nkitäj kiqʼij chukanuxik» (Heb. 11:6). Ri Qatat Jehová xuʼän qa chqë chë nqanaʼ chë nkʼatzin nqayaʼ rqʼij ryä. Rma riʼ, taq röj nqayaʼ rqʼij Jehová, nqanaʼ chë kʼo rma yoj kʼäs y kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (Deut. 10:12, 13).
10. Rkʼë ri nuʼij Salmo 37:29, ¿achkë xtkïl chqawäch apü ri winäq ri nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij Jehová?
10 Ye kʼïy winäq ma kitaman ta achkë xtbʼanatäj chqawäch apü, rma riʼ xa xuʼ kiyaʼon kan chrij kisamaj, chrij kikʼiytisaxik kalkʼwal y nkikanuj rbʼanik rchë nkikʼöl kirajil rchë nkiksaj taq xkerjïx. Ryeʼ ma nkinaʼ ta chë nkʼatzin nkiyaʼ rqʼij Dios. Ye kʼa röj ri nqayaʼ rqʼij Jehová, qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij ryä (Sal. 25:3-5; 1 Tim. 6:17). Röj qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij qaDios chqä qamigo, y qataman chë ryä kan xtuʼän ri rtzjun chqë. Kʼo kʼïy utzil xtqïl chqawäch apü, y jun chkë riʼ ya riʼ chë ronojel mul xtqkowin xtqayaʼ rqʼij Jehová chwäch jun kʼakʼakʼ Rwachʼlew (taskʼij Salmo 37:29).
11. ¿Achkë utzil nqïl taq nqjelun rkʼë Dios, y achkë nunaʼ ryä taq röj nqaʼän riʼ?
11 Kʼo chik nkʼaj utzil nqïl taq nqjelun rkʼë Dios. Tqaquʼ rij ya reʼ. Jehová nuʼij chë xtküy qamak we nqatzolij qiʼ (Is. 1:18). Reʼ ntel chë tzij chë ma xttiʼon ta chik qan rma jun mak ri xqaʼän ojer (Sal. 32:1-5). Chqä, nqaʼän chë Jehová kiʼ rkʼuʼx nuʼän, y ya riʼ nuʼän chqë chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (Prov. 23:15). Rkʼë jbʼaʼ rït chqä kʼo chik nkʼaj utzil awlon rma yït ramigo Jehová. Ye kʼa, ¿achkë ütz nqaʼän rchë nqjelun más rkʼë ryä?
RI ÜTZ NQAʼÄN RCHË NQJELUN MÁS RKʼË DIOS
12. ¿Achkë nkʼatzin naʼän rït rchë yajelun más rkʼë Dios?
12 We rït xaqasäx yän pa yaʼ, reʼ ntel chë tzij chë kʼo chik kʼïy ataman chrij Jehová chqä chrij Jesús, xatzolij yän awiʼ che rä amak, akʼuqbʼan akʼuʼx chrij Dios y atjon aqʼij rchë nasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan Rchʼaʼäl. Nqkowin nqaʼij chë kan jnan chik rbʼanon awäch rkʼë Jehová. Ye kʼa, jontir reʼ nkʼatzin ma nqayaʼ ta qa rbʼanik rchë nqjelun más rkʼë Dios (Col. 2:6).
13. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqjelun más rkʼë Jehová?
13 ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqjelun más rkʼë Jehová? 1) Nqkʼatzin ma nqayaʼ ta qa nqaskʼij rwäch le Biblia chqä nqatjoj qiʼ chrij. Y ma xuʼ ta nqajoʼ nqatamaj jojun naʼoj chrij Dios, xa nqajoʼ chqä nqatäj qaqʼij rchë nqʼax chqawäch achkë nrajoʼ ryä rchë nqaʼän chqä nqasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan Rchʼaʼäl (Efes. 5:15-17). 2) Nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová, y nqaʼän riʼ taq nqaquʼ rij achkë rbʼanik rkʼutun ryä chqawäch chë nqrajoʼ. 3) Nkʼatzin nqatzelaj jontir ri ma nqä ta chwäch Jehová y ma nq·ok ta kamigos ri winäq ri nkiʼän ri ma nqä ta chwäch ryä (Sal. 1:1; 101:3).
14. ¿Achkë ütz nqaʼän ronojel qʼij rchë nqaʼän ri nqaʼän chwäch Jehová? (1 Corintios 10:31; keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).
14 (Taskʼij 1 Corintios 10:31). Kan kowan nkʼatzin chë röj nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän jontir ri nqä chwäch Jehová. Y ma xa xuʼ ta najin nqtzjon chrij taq nqatzjoj le Biblia chkë ri winäq o nqbʼä pa qamoloj. Jontir ri yeqaʼän ronojel qʼij kʼo chë yeqä chwäch Dios. Qchʼobʼon chrij ya reʼ. Qataman chë Jehová nqä chwäch chë röj ma nqatzʼük ta tzij rkʼë jontir ri yeqaʼän chqä chë ma nqakʼewaj ta nqayaʼ ri kʼo qkʼë chkë nkʼaj chik (2 Cor. 8:21; 9:7). Ryä chqä nrajoʼ chë röj nqakʼüt chë nqaloqʼoqʼej ri qakʼaslemal ryaʼon. Rma riʼ, nqjelun más rkʼë ryä taq ma nqʼax ta rwiʼ nqwaʼ chqä nqatäj yaʼ, chqä taq nqakanuj rbʼanik rchë nqachajij qiʼ rchë ma kan ta nqyawäj. Taq Jehová nutzʼët chë röj nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän ri nqä chwäch, ryä más nqrajoʼ (Luc. 16:10).
Jojun ri ütz nqaʼän rchë nqaʼän ri nqä chwäch Jehová, ya riʼ nqachajij qiʼ taq nqakʼwaj chʼichʼ, nqaʼän ejercicio, nqatzʼët na achkë nqatäj rchë ma kan ta nqyawäj chqä nqayaʼ ri kʼo qkʼë chkë nkʼaj chik. (Tatzʼetaʼ ri peraj 14).
15. ¿Achkë qanaʼoj nrajoʼ Jehová chë nqaʼän kikʼë nkʼaj chik?
15 Jehová kan ütz rnaʼoj nuʼän kikʼë ri ütz chqä ri itzel taq winäq (Mat. 5:45). Y ke riʼ chqä nrajoʼ ryä chë röj nqaʼän kikʼë nkʼaj chik. Jehová ma nrajoʼ ta chë itzel nqtzjon chrij jun chik, ma nrajoʼ ta chë nqaʼän chʼaʼoj y nrajoʼ chë ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë jontir (Tito 3:2). Rma riʼ ma nqaquʼ ta chë kʼo más qaqʼij chkiwäch ri winäq ri ma nkinmaj ta ri nqanmaj röj (2 Tim. 2:23-25). We ronojel mul nqatäj qaqʼij rchë ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë nkʼaj chik, más xtqjelun rkʼë Jehová.
TAQ NAJIN NQBʼISON NQKOWIN CHQÄ NQJELUN RKʼË DIOS
16. ¿Achkë xnaʼ ri xtzʼibʼan ri Salmo 73 taq kʼo wä jun najin nuqʼaxaj?
16 ¿Y si röj kʼo mul nqanaʼ chë Jehová ma kan ta naqaj chik kʼo qkʼë? Tqaquʼ rij ri xbʼanatäj rkʼë ri xtzʼibʼan ri Salmo 73. Ryä kan rkʼë bʼis xuʼij ya reʼ: «Xa jbʼaʼ ta chik xrajoʼ rchë xinel ta qa chpan ri ütz bʼey; xa jbʼaʼ ta chik xejaljoʼ ta waqän» (Sal. 73:2). Ri salmista xuʼij chë ryä kʼo wä ryowal, majun ta wä nqʼax chwäch chqä chë chwäch Jehová, ryä achiʼel ta jun chköp ri majun ta nqʼax chwäch (Sal. 73:21, 22). ¿Xquʼ komä ri salmista chë xa rma kʼo qa mak chrij chqä kʼo akuchï nsach wä rma riʼ ma xtkuy ta chik rmak rma Jehová chqä ma xtjowäx ta chik?
17. a) ¿Achkë xuʼän ri salmista taq ma xrïl ta chik achkë xuʼän? b) ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri xbʼanatäj rkʼë ryä? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).
17 We ri salmista xquʼ chë ma najowäx ta chik rma Jehová, ryä ma ronojel ta mul ke riʼ xnaʼ. Nqaʼij riʼ rma taq ryä ma xrïl ta chik achkë xuʼän, xqʼax chwäch chë kʼo wä chë njelun rkʼë Jehová. Y röj qataman riʼ rma ryä xuʼij ya reʼ: «Ye kʼa komä, rïn ronojel mul yïn kʼo awkʼë; rït achapon chë nqʼaʼ derecha. Nakʼwaj nbʼey kikʼë ri naʼoj nayaʼ chwä, y chrij riʼ kan xtaʼän chë xtjeʼ nqʼij» (Sal. 73:23, 24). Taq röj nqbʼison, nkʼatzin chqä chë achiʼel ta kuw nqachäp qiʼ che rä Jehová, ri Qabʼäj, rchë ke riʼ kiʼ chik jmul qakʼuʼx xtqaʼän (Sal. 73:26; 94:18). ¿Y si röj nq·el äl chpan ri ütz bʼey qakʼwan? Ütz nqayaʼ chwäch qan chë xtqkowin na xtqtzolin pä rkʼë Jehová, rma ryä ma nukʼewaj ta nkyun (Sal. 86:5). Taq röj ma nqïl ta chik achkë nqaʼän o kowan nqbʼison, ya riʼ taq más nkʼatzin nqjelun rkʼë Dios (Sal. 103:13, 14).
Taq röj nqanaʼ chë ma kan ta qakʼuqbʼan chik qakʼuʼx chrij Dios, nkʼatzin nqjelun más rkʼë Jehová, y nqaʼän riʼ taq nqchʼö más rkʼë ryä chqä nqbʼä chpan jontir qamoloj. (Tatzʼetaʼ ri peraj 17).
QJELUN RKʼË DIOS Y MAJUN BʼËY TQAYAʼ TA QA RBʼANIK RIʼ
18. ¿Achkë rma nqaʼij chë ronojel mul nqkowin nqjelun más rkʼë Jehová?
18 Röj ronojel mul nqkowin nqjelun más rkʼë Jehová; ronojel mul kʼo kʼakʼakʼ taq naʼoj nqatamaj qa chrij ryä. Le Biblia nuʼij chë «majun ta jun nkowin kan ta nqʼax pa rjolon» jaruʼ rnaʼoj Jehová, jaruʼ rtaman chqä ri yeruʼän (Rom. 11:33).
19. Rkʼë ri nqaskʼij chkipan re Salmos reʼ, ¿achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?
19 Salmo 79:13 nuʼij: «Röj ri yoj atinamit chqä ri akarneʼl ri yoj kʼo chwäch ajyuʼ, majun bʼëy xtqayaʼ ta qa nqtyoxin chawä y xtqayaʼ aqʼij tapeʼ xa bʼa jaruʼ sol winäq xkeqʼax». Tayaʼ ya reʼ chwäch awan: we rït xtatäj aqʼij rchë xkajelun más rkʼë Jehová, kan kʼïy utzil xtawïl chqä xkakowin xtaʼij ya reʼ: «Dios ya riʼ ri abʼäj ri nchajin wan chqä ri achkë taqäl chwij nkʼül ri majun bʼëy xtesäx ta chwä» (Sal. 73:26).
BʼIX 32 ¡Tatoʼ Ruqʼatbʼäl Tzij Dios!
a Ri winäq ri kan kʼïy chik tiempo najin yebʼison o nchʼpü kikʼuʼx, rkʼë jbʼaʼ nkʼatzin yebʼä rkʼë jun doctor. Xtawïl más naʼoj chrij reʼ chpan ri wuj La Atalaya número 1 rchë 2023.