ONGHEDI YOKUPOPYA 36
Okundjadjukununa oshipalanyole shoye
OVAPOPI ovanekeka ove shii kutya osha fimana oshipopiwa shi kale shi na oshipalanyole. Ngeenge tave lilongekidile oshipopiwa, oshipalanyole ohashi va kwafele va yukife elitulemo kouyelele wonhumba wokondadalunde nokudiladila moule kombinga youyelele oo. Onghee hano, ponhele ashike yokupopya oitwa ihapu shimha ve i popya, ohava ndjadjukununa oshikundafanwa shavo monghedi oyo tai dulu okweetela ouwa ovapwilikini. Ngeenge oshitwa keshe sha fimanenena osha pambafana filufilu noshipalanyole notashi shi ndjadjukununa, ovapwilikini otava ka dula okudimbuluka oitwa oyo nokuuda ko eityo layo.
Nonande otaku dulu okutiwa kutya oshipalanyole shoshipopiwa osho oshikundafanwa osho to ka popya kombinga yasho, oto ka xwepopala mokuyandja oipopiwa ngeenge oho tale ko oshipalanyole shi li ediladilo lokondadalunde olo to ka kundafana. Oinima ngaashi Ouhamba, Ombibeli nosho yo enyumuko oi li oikundafanwa ya mbwalangadja. Oto dulu okuduta oipalanyole i lili noku lili ya kanghamena koikundafanwa oyo. Oihopaenenwa imwe oyo: “Ouhamba, Epangelo lolela,” “Ouhamba waKalunga otau ka ninga edu oparadisa,” “Ombibeli oya nwefwa mo kuKalunga,” “Ombibeli oi na omayele taa longo pefimbo letu,” “Enyumuko ohali pe ovo va nyika oluhodi eteelelo” nosho yo “Eteelelo lenyumuko ohali tu kwafele tu kanyatele oudiinini wetu ngeenge hatu hepekwa.” Oipalanyole aishe oyo oya pumbwa okundjadjukununwa meenghedi di lili noku lili.
Jesus Kristus, pefimbo loukalele waye wokombada, okwa li a divilika oshipalanyole osho shi li metwokumwe nenenediladilo lOmbibeli, eshi a li ha udifa ta ti: “Ouhamba weulu owa ehena.” (Mat. 4:17) Mbela oshipalanyole osho okwa li sha ndjadjukununwa ngahelipi? Omavangeli anhe okwa popya shi na sha nOuhamba oo lwoikando i dule 110. Ndele Jesus ka li ashike a longifa outumbulilo “ouhamba” lwoikando. Okupitila mwaasho a li a honga nosho yo moikumwifilonga oyo a li longa, okwa li a ulika sha yela kutya oye Omona waKalunga, Messias, oo Jehova a li ta ka pa Ouhamba. Jesus okwa li yo a ulika kutya okwe shi ninga tashi shiiva opo vamwe va dule oku ka pangela pamwe naye mOuhamba oo. Okwa li a popya kombinga yomaukwatya oo e na okukala e niwe kwaavo tava ka pewa oufembanghenda wa tya ngaho. Okupitila mwaasho a li a honga nosho yo moikumwifilonga oyo a li a longa, Jesus okwa li a popya sha yela kutya Ouhamba waKalunga otau ka ningila shike ovanhu, nokwa li yo a ulika kutya eshi a ta mo eendemoni movanhu kekwafo lomhepo yaKalunga osha li oumbangi kutya “ouhamba waKalunga owe uya” nale kovapwilikini vaye. (Luk. 11:20) Okwa li yo a lombwela ovashikuli vaye va udife shi na sha nOuhamba oo. — Mat. 10:7; 24:14.
Longifa oshipalanyole tashi wapalele. Ino pumbwa lela okundjadjukununa oshipalanyole shoshipopiwa shoye moule ngaashi Ombibeli ya ninga. Ashike nande ongaho, osha fimana oshipalanyole shoshipopiwa shoye shi kale sha yukila kouyelele oo to ka kundafana.
Ngeenge ou na okuhoolola oshipalanyole shoye mwene, tete diladila shi na sha nelalakano olo wa hala okuhanga. Opo nee eshi to hoolola oitwa ya fimanenena oyo to ka longifa moshipopiwadutilo shoye, shilipaleka kutya oitwa oyo otai yambidida shili oshipalanyole osho wa hoolola.
Ngeenge owa pewa nale oshipalanyole, nashi ku kwafele u nongonone nawa kutya ou na okundjadjukununa ngahelipi ouyelele oo wa pewa. Owa pumbwa okuninga eenghendabala opo u ude ko efimano ile eityo loshipalanyole shoye. Ngeenge ou na okuhoolola ouyelele oo u na okulongifa opo u ndjadjukunune oshipalanyole osho wa pewa, hoolola nawa ouyelele oo opo u kale metwokumwe noshipalanyole osho. Mepingafano naasho, ngeenge owa pewa ouyelele oo u na okukundafana, ou na yo natango okunongonona nghee u na oku u longifa metwokumwe noshipalanyole. Ou na yo okudiladila kutya omolwashike oshikundafanwa shoye sha fimana kovapwilikini nonokutya owa hala okuhanga elalakano lilipi. Osho otashi ke ku kwafela u mone kutya oinima ilipi u na okudivilika moshipopiwa shoye.
Nghee to dulu okudivilika oshipalanyole shoye. Opo u divilike oshipalanyole shoye monghedi ya yuka, ou na okuhoolola nawa nokuunganeka nawa ouyelele woye. Ngeenge owa longifa ouyelele oo tau yambidida oshipalanyole shoye nowa shikula omaetepo e na sha nokuninga oshipopiwadutilo, nopehe na omalimbililo oto ka divilika oshipalanyole shoshipopiwa shoye.
Okweendulula oinima otaku ku kwafele yo u divilike oshipalanyole. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha neimbilo lohole. Momukokomoko weimbilo, omwiimbi oha holola enenediladilo, tashi dulika ta imbi kombinga yanghee e hole omunhu wonhumba. Otashi dulika a divilike enenediladilo leimbilo olo meenghedi di lili noku lili. Otashi dulika a longife omautumbulilo e lili oo taa ulike “kohole.” Kakele kaasho, ota dulu yo okulongifa oitya yomukoumwe, omifefifo, elaka lopaitevo ile omafaneko onhumba. Ndele nande ongaho, eimbilo olo otali holola ashike natango enenediladilo limwe. Sha faafana, oshipalanyole shoshipopiwa nasho osho shi na okudivilikwa ngaho. Ngaashi enenediladilo lohole olo tali hololwa lwoikando meimbilo, oto dulu okweendulula momukokomoko woshipopiwa shoye oitya ya fimanenena oyo i li moshipalanyole shoye. Oto dulu yo okulongifa oilifitya yoitya oyo ya fimanenena ile u endulule oshipalanyole shoye monghedi imwe i lili. Okulongifa onghedi ya tya ngaho otaku ka kwafela ovapwilikini voye va koneke enenediladilo loshipopiwa shoye.
Omafinamhango oo itaa longo ashike shi na sha noipopiwa, ndele otaa longo yo ngeenge hatu kundafana navamwe moukalele. Ngeenge to ningi eenghundafana di li pauxupi navamwe, otava ka dimbuluka osho wa li to popi ngeenge enenediladilo oli liwetikile. Omukonakonimbibeli ota ka dula okudimbuluka noupu oinima ngeenge owa divilike enenediladilo. Ngeenge owa ningi eenghendabala opo u hoolole nou ndjadjukunune oipalanyole oyo tai wapalele, otashi ke ku kwafela u ninge omupopi omunekeka nou pondole u li omuhongi wEendjovo daKalunga.