‘Ounona, dulikeni kovakulunhu veni’
“Ounona nye, dulikeni kovakulunhu veni mOmwene, osheshi osho sha yuka.” — OVAEFESO 6:1.
1. Ongahelipi okudulika taku dulu oku tu amena?
OTASHI dulika tu li momwenyo kunena molwaashi hatu dulika, ofimbo vamwe va fya nale omolwokuhadulika. Ohatu dulika kushike mbela? Pashihopaenenwa, ohatu dulika komalondwelo omalutu etu oo a “tungikikika.” (Epsalme 139:14) Natu tye nee ngeno otu wete keulu kwa laula oilemo notu udite omingungumo nomipwalakato dodula. Ohatu kwatwa koumbada ngeenge tu udite ile tu wete oinima oyo. Ndele ovanaendunge ohava endelele okuyaama odula, molwaashi ove shii kutya oushelu neemhawe noshikungulu shodula ohai dulu okweeta oshiponga.
2. Omolwashike ounona va pumbwa okupewa omalondwelo, nomolwashike ve na okudulika kovadali vavo?
2 Ovanyasha, omwa pumbwa okulondwelwa shi na sha noiponga oyo tashi dulika i mu hange. Ovadali veni ove na oshinakuwanifwa shoku mu londwela shi na sha noiponga ya tya ngaho. Otashi dulika to dimbuluka eshi wa li to londwelwa taku ti: “Ino danena omundilo, uha pye.” Ile “inamu danena omeva, otamu kala mu fye omeva.” “Ou tala keembinga adishe, fimbo ino tauluka opate.” Shinyikifa oluhodi, ounona vamwe ova mona oiponga ile va fya nokuli omolwokuhadulika. Onghee hano, ‘osha yuka’ okudulika kovadali veni noshi li yo pandunge. (Omayeletumbulo 8:33) Omushangwa vali umwe wOmbibeli otau ti kutya ‘osha wapala’ kOmwene wetu Jesus Kristus. Hano osha yela kutya Kalunga okwa hala mu kale hamu dulika kovadali veni. — Ovakolossi 3:20; 1 Ovakorinto 8:6.
Okudulika ohaku eta omanangeko noupuna taa kalele
3. Vahapu vomufye otava ka kala ‘nomwenyo waalushe’ peni, nounona ove na okuninga shike opo va dule oku ka mona omwenyo waalushe?
3 Okudulika kovadali veni otaku amene ‘eemwenyo deni paife.’ Otaku shi ningi yo tashi shiiva opo mu ka mone omwenyo ‘wokomesho,’ sha hala okutya, “omwenyo waalushe.” (1 Timoteus 4:8; 6:19) Vahapu vomufye ove na eteelelo loku ka hafela omwenyo waalushe moparadisa kombada yedu, oyo Kalunga a udanekela ovo hava diinine oipango yaye. Oshipango shimwe sha fimanenena shomoipango oshosho tashi ti: “Fimaneka xo nanyoko — osho oshipango shotete shi neudaneko — opo u kale nelao nomwenyo mule kombada yedu.” Osha yela okutya ngeenge otamu dulika kovadali veni, otamu ka kala ovanelao. Onakwiiwa yeni otai ka kala ya amenwa notamu ka kala mu na etimaumbwile loku ka hafela omwenyo waalushe meduparadisa. — Ovaefeso 6:2, 3.
4. Ongahelipi ounona tava dulu okuulika kutya ohava fimaneke Kalunga notashi va etele ouwa ulipi?
4 Eshi tamu fimaneke ovadali veni mokukala hamu dulika kuvo, otamu fimaneke yo Kalunga, molwaashi oye ta ti dulikeni kovadali veni. Kakele kaasho, otashi mu etele yo ouwa, molwaashi Ombibeli otai ti: “Aame Omwene Kalunga koye, ou handi ku longo eshi tashi ku wapalele.” (Jesaja 48:17; 1 Johannes 5:3) Mbela okudulika kovadali veni otaku mu etele ouwa ulipi? Otashi ka hafifa ovadali veni, nokungaho otashi ke ve linyengifa ve mu ulikile ohole meenghedi di lili noku lili, odo tadi ke mu etela shili ehafo linene. (Omayeletumbulo 23:22-25) Ndele komesho yaaishe, otamu ka hafifa Xo yeni womeulu note ke mu nangeka noupuna molwokudulika kweni. Natu ka konakoneni nghee Jehova a li a amena Jesus noku mu nangeka noupuna. Jesus okwa li a popya shi na sha naye mwene a ti: “Ohandi longo ashishe eshi she mu wapalela.” — Johannes 8:29.
Jesus okwa li omulongi omunekeka
5. Oshike tashi tu ulikile kutya Jesus okwa li omulongi omunekeka?
5 Jesus, oshiveli shaMaria, okwa li a ninga omuhongi woipilangi. Osha yela kutya oshilonga osho okwe shi lihonga kuxe Josef, oo a li e mu tekula. (Mateus 13:55; Markus 6:3; Lukas 1:26-31) Mbela otamu diladila kutya Jesus okwa li omuhongi woipilangi a tya ngahelipi? Eshi a li meulu, ofimbo ina lundululilwa pashikumwifilonga moshidalelo shaMaria, okwa li a popya, e li ounongo wa nhupekwa, a ti: “Ame nda li [puKalunga] ngaashi omunongoelela, nda nyakukwa pombada efiku nefiku.” Kalunga okwa li a hokwa Jesus molwaashi okwa li omulongi muwa eshi a li meulu. Mbela otamu diladila kutya eshi a li omunyasha kombada yedu okwa li ha ningi eenghendabala da mana mo opo a kale omulongi omunekeka, sha hala okutya omuhongi woipilangi onghulungu? — Omayeletumbulo 8:30; Ovakolossi 1:15, 16.
6. (a) Omolwashike tamu diladila kutya eshi Jesus a li omunyasha okwa li ha longo oilonga yomeumbo? (b) Omeenghedi dilipi ounona tava dulu okuhopaenena Jesus?
6 Nopehe na omalimbililo, eshi Jesus a li omunyasha, okwa li ha danauka omaudano omafimbo amwe, ngaashi ashike ounona vakwao vopefimbo lOmbibeli. (Sakaria 8:5; Mateus 11:16, 17) Ndele osha yela kutya kakele kokudeulilwa oilonga yokuhonga oipilangi kuJosef, e li oshiveli, okwa li e na oilonga ihapu okulonga meumbo, molwaashi oukwaneumbo wavo owa li munene, ndele kawa li wa punapala. Konima yefimbo, Jesus okwa ka ninga omuudifi nokwa kala ta longo noudiinini moukalele waye, nokali e na efimbo lokulalakanena oinima yopaumwene. (Lukas 9:58; Johannes 5:17) Mbela omwa didilika eenghedi omo tamu dulu okuhopaenena Jesus? Mbela ovadali voye ohave ku lombwele u wapaleke onduda yoye ile u longe oilonga imwe meumbo? Mbela ohave ku ladipike u kufe ombinga mokulongela Kalunga mokukala ho i kokwoongala kwopaKriste nosho yo u lombwele vamwe shi na sha neitavelo loye? Mbela otamu diladila kutya ngeno Jesus oye a li a pulwa a ninge ashishe osho eshi a li omunyasha, ngeno okwe linyenga ngahelipi?
Jesus okwa li omukonakonimbibeli nomuhongi omunekeka
7. (a) Eshi Jesus a ile kuJerusalem va ka dane oshivilo shOpaasa, otashi dulika a li a ya pamwe noolyelye? (b) Jesus okwa li a fyaala peni eshi oukwaneumbo wavo wa li tau shuna keumbo, nomolwashike?
7 Jehova okwa li a yandja elombwelo kutya ovalumenhu aveshe Ovaisrael, ovanyasha novakulunhu, nava kale hava i ve ke mu ilikane kotembeli yaye pefimbo loivilo itatu yOvajuda. (Deuteronomion 16:16) Fimbo Jesus a li e na omido 12, okwa li a ya kuJerusalem va ka dane oshivilo shOpaasa, tashi dulika pamwe noukwaneumbo wavo aushe, mwa kwatelwa ovamwainamati novamwainakadona. Molweendo olo otashi dulika mwa li yo mwa kwatela Sebedeus nomukulukadi waye Salome, oo tashi dulika a li omumwaina waMaria, nosho yo ovanamati vavo Jakob naJohannes, ovo va ka ninga ovayapostoli vaJesus.a (Mateus 4:20, 21; 13:54-56; 27:56; Markus 15:40; Johannes 19:25) Ofimbo va li tava shuna keumbo, Josef naMaria ova li tava diladila kutya Jesus okwa li novapambele, nomolwaasho kava li va didilika kutya mboli okwa fyaala kuJerusalem. Opo nee ova kala tave mu kongo, nohauxuuninwa eshi pa pita omafiku atatu, ove ke mu hanga ‘motembeli, e li omutumba mokati kovalongindjovo, ta pwilikine kuvo noku va pula omapulo.’ — Lukas 2:44-46.
8. Oshike osho Jesus a li ta ningi motembeli, novanhu ova li va kuminwa shike?
8 Jesus okwa li a “pula” ovalongindjovo omapulo a tya ngahelipi? Ka li ashike e va pula omapulo omolwokapulekonawa ile molwaashi a li ngeno ta kongo ouyelele. Oshitya shOshigreka osho sha longifwa apa otashi dulu okulongifwa shi na sha nokupula omapulo oo haa pulwa ovanhu momhangu nokungaha otashi dulu okukala sha kwatela mo omapulo okanaku. Jesus okwa li shili omukonakonimbibeli oo a li ha kumwifa ovahongwanhu vomomalongelokalunga, nokuli naashi a li omunyasha. Ombibeli otai ti kutya: ‘Aveshe ovo ve mu uda ova kuminwa eendunge daye nomanyamukulo aye.’ — Lukas 2:47.
9. Ongahelipi to dulu okuhopaenena oshihopaenenwa shaJesus ngeenge tashi uya pokukonakona Ombibeli?
9 Mbela oto diladila kutya Jesus okwa li e shi enda ngahelipi opo a kumwife ovahongwanhu neshiivo laye lOmbibeli eshi a li omunyasha? Jesus okwa li a hongwa ehongo lopamishangwa kovadali vaye ovatilikalunga okudja kounona waye. (Exodus 12:24-27; Deuteronomion 6:6-9; Mateus 1:18-20) Nopehe na omalimbililo, Josef okwa li hai pamwe naJesus koshinagoga va ka ude eshi Omishangwa tadi leshwa nokukundafanwa. Mbela ovadali voye ohava konakona naave Ombibeli nohava i pamwe naave kokwoongala kwopaKriste? Jesus okwa li a pandula eenghendabala dovadali vaye. Mbela naave oho pandula ngoo eenghendabala odo ovadali voye hava ningi? Ngaashi Jesus, mbela naave oho lombwele ngoo vamwe kombinga yaasho to lihongo?
Jesus okwa li ha dulika kovadali vaye
10. (a) Omolwashike ovadali vaJesus va li ve na okukala ve shii kutya okwa li peni? (b) Jesus okwa tulila po ounona oshihopaenenwa shiwa shilipi?
10 Mbela oto diladila kutya Josef naMaria ova li ve udite ngahelipi eshi va hanga Jesus motembeli konima eshi ve mu konga oule womafiku atatu? Nopehe na omalimbililo, ova li va hafa neenghono. Ndelenee Jesus okwa li a kumwa eshi ovadali vaye va li vehe shii kutya okwa li peni. Josef naMaria ova li ve shii kutya Jesus okwa dalwa pashikumwifilonga. Nonande kava li ve shii omauyelele aeshe e na sha naJesus, ova li ve shii kutya ota ka dana onghandangala e li Omuxupifi nosho yo Omupangeli wOuhamba waKalunga. (Mateus 1:21; Lukas 1:32-35; 2:11) Onghee Jesus okwa li e va pula kutya: “Oshike mwa konga nge? Kamu shi shii hamba, Ame ndi nokukala muei yaTate?” Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a dulika mokushuna novadali vaye kombulavo kuNasaret. Ombibeli oya ti: “Okwa li ha dulika kuvo.” Ombibeli oya ti yo kutya: “Ina okwa tuvikila eendjovo odo adishe momutima waye.” — Lukas 2:48-51.
11. Oshike to dulu okulihonga moshihopaenenwa shaJesus ngeenge tashi uya pokudulika?
11 Mbela ohashi kala alushe shipu kwoove okudulika kovadali voye ngaashi Jesus? Ile pamwe oho kala u udite kutya kave shii kutya ounyuni wopaife owa finda peni nosho yo kutya ou shii shihapu u va dule? Odoshili kutya otashi dulika u shii okulongifa oinima yoshinanena, ngaashi ongodi yopeke, okombiuta nosho tuu. Ndele diladila shi na sha naJesus oo a li a kumwifa ovahongwanhu vomalongelokalunga ‘neendunge daye nosho yo omanyamukulo aye.’ Mbela ito dimine kutya Jesus okwa li e shii shihapu e ku dule? Ndele nande ongaho, Jesus okwa li ha dulika kovadali vaye. Ashike osho inashi hala kutya Jesus okwa li ha tu kumwe nakeshe osho ovadali vaye va hala a ninge. Ndele nande ongaho, “okwa li ha dulika kuvo” eshi a li omunyasha. Oshike mbela to dulu okulihonga moshihopaenenwa shaJesus? — Deuteronomion 5:16, 29.
Oshi li eshongo okukala omuduliki
12. Ongahelipi okudulika taku dulu okuxupifa omwenyo woye?
12 Ihashi kala alushe shipu okudulika. Pashihopaenenwa, diladila koshiningwanima osho sha li sha ningwa omido dinini opo da di ko. Ounona vavali voukadona ova li va tokola okutauluka opate inene oko haku ende eehauto tadi shingwa konhapo inene, ponhele yokweendela kokanhopa kokutaulukila ovaendi vokolupadi. Ova li tava ladipike omunyasha mukwao wedina John, oo a li a tokola okweendela kokanhopa, tava ti: “John ila tu yeni pamwe. Ino hala tu taulukileni oshita?” Eshi John a anya okutauluka opate oyo pamwe navo, okakadona kamwe oke mu ula taka ti: “Ove evaya lo venevene!” John okwa nyamukula nokuhe na oumbada a ti: “Ame nghi fi evaya, ohandi dulika ashike kwaasho meme a lombwela nge.” Ohaluka fimbo John a li ta ende kokanhopa okwa uda omalola ohauto tai mbilike taa kwena. Eshi a ka tala pedu, okwa mona eshi oukadona ovo vavali tava lyatwa kohauto oyo. Okakadona kamwe opo ka fila opo, ofimbo kakwao ka li ka yahamekwa neenghono nokaulu kako kamwe oka ka tetwa ko koshipangelo. Ina youkadona ovo vavali okwa li e va lombwela va kale hava endele kokanhopa kovaendi vokolupadi. Konima yoshiponga osho, ina youkadona ovo okwa li a kema puina yaJohn a ti: “Ngeno ova li ngoo va dulika ngaashi omona woye.” — Ovaefeso 6:1.
13. (a) Omolwashike mu na okudulika kovadali veni? (b) Onaini ounona vehe na okudulika kovadali vavo?
13 Omolwashike Kalunga ta ti: “Ounona nye, dulikeni kovakulunhu veni”? Omolwaashi ngeenge tamu dulika kovadali veni otamu ulike yo kutya ohamu dulika kuKalunga. Kakele kaasho, ovadali veni ove na yo owino ve mu dule. Pashihopaenenwa, omido nhano fimbo oshiponga osho sha hokololwa mokatendo ka tetekela inashi ningwa, okamonamati kakaume kaina yaJohn oka li ka lyatwa kohauto mondjila oyo tuu oyo, eshi ka li ta ka kendabala oku i tauluka. Doshili, kashipu okudulika alushe kovadali veni, ndele Kalunga osho a hala mu ninge. Ndelenee ngeenge ovadali veni ile ovanhu vamwe ve lili tave mu lombwele mu popye oipupulu, mu vake ile mu ninge oinima ikwao oyo i li omhinge nehalo laKalunga, omu na ‘okudulika kuKalunga ponhele yokudulika kovanhu.’ Nomolwaasho Ombibeli tai ti kutya “dulikeni kovakulunhu veni mOmwene.” Osho osha hala okutya, omu na okudulika kovadali veni moinima aishe, kakele ngeenge va hala mu ninge sha osho shihe li metwokumwe neemhango daKalunga. — Oilonga 5:29.
14. Omolwashike shipu komunhu oo a wanenena okukala omuduliki, ndele omolwashike e na okulihonga eduliko?
14 Natu tye nee ngeno owa li wa wanenena, sha hala okutya, ‘uhe na oshipo, wa yoololwa movalunde,’ ngaashi Jesus a li. Mbela oto diladila kutya ngeno otashi kala shipu kwoove okudulika kovadali voye? (Ovaheberi 7:26) Odoshili kutya ngeno owa li wa wanenena, ngeno ito kala u na eamo lokulonga owii. (Genesis 8:21; Epsalme 51:7) Ndele nonande Jesus okwa li a wanenena, okwa li e na okulihonga eduliko. Ombibeli oya ti: “Nande Oye Omona okwe lilonga eduliko okouyahame ou e u humbata.” (Ovaheberi 5:8) Ongahelipi okumona oixuna kwaJesus kwa li kwe mu honga oshilihongomwa shi na sha neduliko, osho a li ine shi lihonga fimbo a li meulu?
15, 16. Ongahelipi Jesus a li e lihonga eduliko?
15 Josef naMaria ova li va wilikwa kuJehova opo va amene Jesus fimbo a li okaana. (Matthew 2:7-23) Ndele konima yefimbo, Kalunga ka li vali a amena Jesus pashikumwifilonga. Jesus okwa li a pita mouyahame munene eshi a li ta hepekwa, oo wa li we mu linyengifa a yambe “omayambo omaindilo nomailikano nokukuwa pombada nomahodi.” (Ovaheberi 5:7) Mbela osho osha ningwa naini?
16 Jesus okwa li a ilikana nomahodi, unene tuu eshi kwa li ku na efimbo lixupi a ka dipawe, eshi Satana a li a ninga onghendabala yaye yaxuuninwa a mana mo opo ngeno a teye po oudiinini waye. Osha yela kutya Jesus okwa li a nyika oluhodi eshi a li ta ka dipawa ongo omukolokoshi, ta diladila kutya otashi ka shekifa Xe. Onghee eshi a li moshikunino shaGetsemane okwa kala ta ‘ilikana, noshinhwi shaye osha li tashi ndodele poshi sha fa omata ohonde.’ Diva konima yaasho, okwa li a valelwa komuti womahepeko, opo a fye efyo li udifa omwenyo munyenye. Onghee okwa li ‘a kuwa pombada nomahodi.’ (Lukas 22:42-44; Markus 15:34) Kungaho, okwa li e “lilonga eduliko okouyahame ou e u humbata,” nokwa li a hafifa Xe womeulu. Paife eshi e li meulu, Jesus oha kala e tu uditile oukwao wananghali ngeenge hatu kendabala okukala ovaduliki. — Omayeletumbulo 27:11; Ovaheberi 2:18; 4:15.
Nghee tamu dulu okulihonga okudulika
17. Otu na okutala ko ngahelipi outekuduliko?
17 Ovadali veni ohave mu pe outekuduliko omolwouwa weni, naasho otashi ulike kutya ove mu hole. Ombibeli otai pula tai ti: “Okaana olyelye ihaka dengwa kuxe?” Mbela itashi ka kala shinyemateka ngeenge ovadali voye ove ku lele ondebula? Ovadali ovanahole ohava pukulula ovana vavo. Sha faafana, Jehova ohe mu pukulula molwaashi oku mu hole. “Heeno, edengo keshe pefimbo lalo katu li wete olo ehafo, ndelenee olo oluhodi, ndele komesho otali imikile ava va tekulwa kulo oshiimati shombili oshomouyuki.” — Ovaheberi 12:7-11.
18. (a) Outekuduliko wopahole ohau ulike shike? (b) Okupewa outekuduliko monghedi ya tya ngaho ohaku eta oidjemo iwa ilipi?
18 Ohamba Salomo yaIsrael shonale, oyo Jesus a li a popya shi na sha nounongo wayo munene, oya divilika oushili oo kutya ovadali ova pumbwa okupa ovana vavo outekuduliko wopahole. Ohamba oyo oya shanga ya ti: “Ou e nonghenda noshitetati, ye ha tondo omona waye. Ndelenee ou e mu hole, ote mu hanyene.” Oya ti yo kutya omunhu oo ta tambula ko outekuduliko wopahole ota xupifa omwenyo waye mefyo. (Omayeletumbulo 13:24; 23:13, 14; Mateus 12:42) Omukainhu umwe Omukriste okwa popya shi na sha xe, a ti kutya eshi a li okaana ngeenge e lihumbata nai pokwoongala kwopakriste, xe okwa li he ke mu hanyena ngeenge va shuna keumbo. Omukainhu oo okwa pandula outekuduliko wopahole oo xe a li e mu pa eshi a li okaana, molwaashi owe mu kwafela a ninge omunhu wokolela.
19. Etomheno la fimanenena molwaashi ovanyasha mu na okudulika kovadali veni olilipi?
19 Kala u na olupandu ngeenge ou na ovadali ovo ve ku hole neenghono nohava ningi eenghendabala da mana mo opo ve ku pe outekuduliko pahole. Kala ho dulika kuvo, ngaashi ashike Omwene wetu Jesus Kristus a li ha dulika kovadali vaye, Josef naMaria. Etomheno la fimanenena molwaashi u na okukala ho dulika kovadali voye, omolwaashi Xo womeulu, Jehova Kalunga, oye a ti ounona nava dulike kovadali vavo. Ngeenge owa kala ho dulika kovadali voye oto ka mona ouwa muhapu noto ka kala “nelao nomwenyo mule kombada yedu.” — Ovaefeso 6:2, 3.
[Eshangelo lopedu]
a Tala o-Insight on the Scriptures, Embo 2, epandja 841, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omauwa elipi ounona tava dulu okumona mokukala hava dulika kovadali vavo?
• Oshihopaenenwa shi na sha nokudulika shilipi Jesus a li a tula po eshi a li okaana?
• Ongahelipi Jesus a li e lihonga eduliko?
[Efano pepandja 20]
Eshi Jesus a li e na omido 12, okwa li e shii nawa Omishangwa