Joe kan bribi bijbel?
NA FOEROE presi sma e tan bribi bijbel, srefi na ini a njoen modoten grontapoe disi. Foe eksempre, na ini wan ondrosoekoe foe sma foe Amerkankondre no so langa pasa, 80 procent foe den sma ben taki dati den e bribi taki bijbel na Gado Wortoe di skrifi nanga jepi foe santa jeje. Awansi foeroe sma e bribi dati na a presi pe joe e libi noso awansi a no foeroe sma e bribi dati, tokoe joe kan froestan taki den sortoe bribiman disi e froewakti taki den moesoe kisi leri foe bijbel na ini kerki. Ma foeroetron dati no de so. Teki, foe eksempre, a leri taki a sili e kisi strafoe baka dede.
A vagevuur noso wan faja hèl na leri di de foe feni na iniwan presi na ini bijbel? Na ini a ten disi, foeroe sabiman foe krestenhèit ben sa piki nôno. A New Catholic Encyclopedia e taki: „Te foe kaba, a Katolik leri foe a vagevuur abi en gron na tapoe gwenti foe libisma, èn no na tapoe den Santa Boekoe foe bijbel.” Na ini a tori foe hèl, A Dictionary of Christian Theology e gi leki komentaar: „Na ini a N[joen] T[estamenti] wi no e feni hèlfaja leki wan sani di den fosi kresten ben e preiki.”
Foe taki en leti, a groepoe sma di e seti den leri foe a Kerki foe Ingrisikondre ben de a moro prenspari njoensoe no so langa pasa, di a groepoe disi ben rikomanderi foe drai baka gi a heri leri foe hèlfaja. A kerki tiriman Tom Wright, edeman foe a Litchfield Kathedraal, e taki dati den prenki di sma meki foe hèl na ini a ten di pasa, „ben meki Gado tron wan monster èn a gi foeroe sma mankeri na jejefasi”. A tori di a groepoe sma skrifi e taki foe hèl leki „wan sani di no de kwetikweti”.a Na a srefi fasi, a New Catholic Encyclopedia e taki toe foe a fasi fa katoliksma e si a tori: „Na ini a ten disi, theoloogman e si a problema foe hèl leki wan problema di de aparti foe Gado.”
Te joe loekoe en boen, dan san bijbel e leri foe a sili no e kroederi nanga a leri foe a vagevuur nanga hèlfaja. Foeroetron bijbel e taki foe a dede di sili e dede. „A sili di e sondoe, ensrefi sa dede”. (Esekièl 18:4; teki gersi a King James vertaling nanga a Katolik Douay vertaling.) Soleki fa bijbel e sori, dan den dedewan no sabi notinoti, den no man firi pen. „Den libiwan sabi ete, taki den sa dede; ma foe a sei foe den dedewan, den no sabi notinoti” (Preikiman 9:5). A howpoe di bijbel abi gi den dedewan na di foe wan opobaka na ini a ten di e kon. Di Lasarus, Jesus en mati, ben lasi libi, dan Jesus ben teki dede gersi nanga sribi. Martha, a sisa foe Lasarus, ben sori a howpoe di bijbel e leri, di a ben froeklari: „Mi sabi taki a sa opo baka na a opobaka na a lasti dei.” Di Jesus ben opo Lasarus baka foe dede, Jesus ben sori taki a howpoe dati na wan seiker howpoe gi a libisma famiri. — Johanes 5:28, 29; 11:11-14, 24, 44.
Historia skrifiman e sori dati a leri taki sma abi wan aparti sili di no man dede, na wan leri di no e komoto foe bijbel ma di e komoto foe a Griki filosofia. A New Catholic Encyclopedia si taki den Hebrewsma foe owroeten no ben denki taki libisma meki foe wan materia skin nanga wan sili di no de wan materia sani. A e taki foe a bribi foe den Hebrewsma: „Di a libibro ben kon na ini a fosi libisma di Gado ben meki foe doti, dan a ben tron wan ’libi mekisani’ (G[enesis] 2.7). Den no ben si dede leki a prati di toe aparti elementi na ini wan libisma e prati, soleki na ini a Griki filosofia; a libibro [foe libisma] e gowe èn a libisma e tron wan ’dede mekisani’ (L[efitikus] 21.11; N[umeri] 6.6; 19.13). Na ini ibriwan foe den kefal dati, a wortoe ’mekisani’ ben sa de a Hebrew wortoe [neʹphesh], di foeroetron vertaal nanga ’sili’, ma foe taki en leti, pikinmoro a de a srefi leki a sma.”
A srefi encyclopedia dati e taki, dati no so langa pasa den Katolik sabiman „taki dati a N[joen] T[estamenti] no e leri taki a sili no man dede na a fasi fa den Griki e prakseri”. A e kon na a bosroiti: „A fondamenti loesoe gi a problema no de foe feni so foeroe na ini filosofia denki, ma a de foe feni na ini a wondroe presenti foe na Opobaka.”
Bijbel noso gwenti?
Ma fa a kan taki idea di no de na ini bijbel, ben kon tron wan pisi foe kerki leri? Foeroe kerki e taki dati bijbel na a moro hei makti gi den. Foe eksempre, no so langa pasa paus Johanes Paulus II ben taki foe a de di a de fanowdoe taki „den katoliksma moesoe teki [den Boekoe foe bijbel] leki troe dorodoro èn leki a moro hei markitiki foe wi bribi”. Ma foeroe sma e agri taki den leri foe krestenhèit na ini a ten disi no de a srefi leki di foe den fosi jarihondro kresten. Foeroe kerki e si den kenki disi leki wan pisi foe kerki leri di safrisafri ben kon moro foeroe. Boiti dati, a Katolik Kerki abi a denki taki kerki gwenti abi a srefi krakti leki den Boekoe foe bijbel. A New Catholic Encyclopedia e taki dati kerki „no e prakseri foe waarheid leki sani di komoto foe den Boekoe foe bijbel wawan, aparti foe gwenti di sma abi, èn so srefi kerki no e prakseri foe waarheid leki soso gwenti di sma abi, aparti foe den Boekoe foe bijbel”.
Efoe joe loekoe a historia, dan den kerki ben poeroe den leri di e komoto foe den Boekoe foe bijbel, èn poti na ini en presi nomo den gwenti di sma abi. Foe taki en leti, now foeroe kerki e denki taki den bijbel leri fowtoe. Foe eksempre, a New Catholic Encyclopedia e taki dati a de „krin taki foeroe sani di bijbel e taki, no de troe te wi e kroetoe den akroederi a sabi foe a ten disi foe sabidensi nanga historia”. Foe a bijbel leri di e taki dati den dedewan no sabi notinoti, na encyclopedia e taki moro fara: „Srefi na ini relisi afersi, na O[wroe] T[estamenti] e sori taki a no sabi nofo foe . . . libi baka dede.” Na encyclopedia e kari Psalm 6:5 (vers 6 na ini son bijbel) leki wan eksempre foe disi: „Na ini dede den no e kari joe; soema sa prèise joe na ini Sjeol [noso, Hades]?” Wan toe Protestant skoro foe gi sma leri foe kon tron kerki fesiman, no e leri moro langa taki bijbel no abi fowtoe. Na a tra sei, a Katolik Kerki e bribi taki a abi ala makti foe leri trawan sani leki fa en e froestan den leri foe bijbel. Ma joe kan aksi joesrefi: ’San e pasa efoe san den e froestan foe bijbel no e kroederi nanga den Boekoe foe bijbel?’
A de di den Boekoe foe bijbel de prenspari
Ibri tron baka, Jesus ben kari den Boekoe foe bijbel leki wan sani di abi makti; foeroetron bifo a ben bigin sori san a ben wani taki, dan a ben taki fosi: „A skrifi na Boekoe” (Mateus 4:4, 7, 10; Lukas 19:46). Foe troe, di Jesus ben taki foe a situwâsi ini a trowlibi foe libisma, a no ben taki sani foe a Griki filosofia, ma a ben taki sani di poeroe foe Genesis pe skrifi foe a ten di Gado ben kria sani (Genesis 1:27; 2:24; Mateus 19:3-9). A de krin, taki Jesus ben prakseri foe den Boekoe foe bijbel taki den kon foe Gado èn taki a de troe tori. Di Jesus ben begi Gado, a ben taki: „Joe wortoe na waarheid.” — Johanes 17:17.b
Bijbel e skrifi fa Jesus ben kroetoe den relisi fesiman foe a ten foe en: „Na wan triki fasi oenoe e poti a komando foe Gado na wan sei, foe kan hori oensrefi na den gwenti foe oenoe. . . . Na so oenoe e meki a wortoe foe Gado lasi en krakti foe oen gwenti ede” (Markus 7:6-13). Na so toe, na apostel Paulus ben kakafoetoe gi a kwinsi foe teki Griki filosofia nanga fowtoe gwenti na ini den leri foe en. „Loekoe boen”, a ben warskow. „Kande wan sma de, di sa tjari oenoe gowe leki wan sani di a kisi nanga jepi foe filosofia nanga bedrigifasi di de wan soso sani, akroederi den gwenti foe libisma” (Kolosesma 2:8; 1 Korentesma 1:22, 23; 2:1-13). Wan toe gwenti, noso leri ben de, di Paulus ben gi den kresten tranga foe hori densrefi na dati, ma den gwenti disi ben abi den gron tapoe den Boekoe foe bijbel èn den ben de na in wánfasi nanga dati dorodoro (2 Tesalonikasma 2:13-15). „Na Gado ben meki sma skrifi ala den Boekoe foe bijbel nanga jepi foe en santa jeje èn den boen,” Paulus ben skrifi, „so taki a sma di de foe Gado kan koni dorodoro, de srekasreka dorodoro gi ibri boen wroko.” — 2 Timoteus 3:16, 17.
Paulus ben si na fesi taki sma ben sa drifi komoto foe den Boekoe foe bijbel. A ben warskow Timoteus: „Wan pisi ten sa kon pe den no sa froedrage a gosontoe leri, . . . èn den sa drai den jesi poeroe foe waarheid.” A ben gi Timoteus tranga: „Ma hori joe froestan na wán na ini ala sani” (2 Timoteus 4:3-5). Ma fa dati kan? Wán fasi na foe de „boen na jejefasi”. Wan Griki lexicon e taki foe a bijbel wortoe disi leki „a wani di wan sma wani leri èn ondrosoekoe wan sani sondro foe a kroetoe a sani dati na fesi kaba”. Lukas ben gebroiki den wortoe disi foe taki foe den sma di ben arki Paulus na Berea foe a fosi jarihondro. Den leri di Paulus ben gi, ben njoen gi den, èn den no ben wani taki sma ben kori den. Di Lukas ben prèise den, a ben skrifi: „Den [Bereasma] ben de moro boen na jejefasi leki den wan di ben de na Tesalonika, bika den ben teki a wortoe nanga a moro bigi jeje angri èn ala dei den ben ondrosoekoe den Boekoe foe bijbel finifini foe si efoe den sani disi ben de so troetroe.” A boen di den Bereasma ben boen na jejefasi no ben meki den tweifri na sani, èn a no de so taki den no ben wani bribi no wan sani. Na presi foe dati, a bakapisi foe na eerlijkfasi fa den ben ondrosoekoe sani, ben de taki „foeroe foe den ben tron bribiman”. — Tori foe den Apostel 17:11, 12.
Winimarki te wan sma e libi akroederi bijbel
Sma ben si na den fosi jarihondro kresten taki den ben hori densrefi na bijbel èn taki den ben abi a lobi foe òfer densrefi gi trawan. Ma na ini a ten disi, foeroe sma abi „wan fasi foe a gi di den gi densrefi abra na Gado, ma [den] no [e] sori foe abi a krakti foe dati” (2 Timoteus 3:5). Na ini a ten disi, iniwan kresten fasi di no e kroederi nanga a fasi fa a fosi krestendom ben de, na wan fasi di no kan abi troetroe krakti foe doe boen na ini a libi foe sma. A kan taki disi e jepi wi froeklari foe san ede, na ini a moro bigi pisi foe krestenhèit, wi e si moro nanga moro ogri di e doe nanga tranga, moro nanga moro hoeroedoe, moro nanga moro osofamiri libi di e broko, èn moro nanga moro lobi gi materia goedoe? Na ini son „kresten” kondre, takroe etnis feti de so srefi na mindri sma foe a srefi relisi.
A boen jejefasi foe den Bereasma ben lasi gowe? Wan groepoe de na ini a ten disi, di e bribi bijbel èn di e libi leki fa bijbel e taki?
Na Encyclopedia Canadiana e taki: „A wroko foe Jehovah Kotoigi e meki a krestendom foe owroeten di Jesus nanga den disipel foe en ben seti, kon na libi baka èn e seti a fosi krestendom baka.” A New Catholic Encyclopedia e sori tapoe Jehovah Kotoigi, èn a e taki: „Den e si bijbel leki a wan-enkri fonten foe den foe bribi èn foe a fasi fa den moesoe tjari densrefi.”
Sondro tweifri, disi na foe san ede foeroe sma sabi Jehovah Kotoigi na heri grontapoe foe a vrede foe den, a kolokoe foe den, èn foe a waka di sani e waka boen nanga den na jejefasi. Foe dati ede wi e gi den leisiman foe wi deki-ati foe leri moro foe den gosontoe leri na jejefasi foe bijbel. Moro sabi kan meki wan sma kisi moro froetrow srefi na ini bijbel èn wan moro tranga bribi na ini Gado. Den têgo winimarki foe so wan sortoe bribi, e meki taki a warti foe doe so wan moeiti.
[Foetoewortoe]
a National Public Radio—“Morning Edition”
b Gi moro bodoi foe a froetrow di wan sma kan froetrow bijbel, loekoe a brochure Een boek voor alle mensen (Wan boekoe gi ala sma) di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.
[Prenki na tapoe bladzijde 6]
Na apostel Paulus nanga trawan ben e preiki na a wowojo
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
Jehovah Kotoigi „e si bijbel leki a wan-enkri fonten foe den foe bribi èn foe a fasi fa den moesoe tjari densrefi”