Jepi osofamiri abi a djaranti foe wan têgo tamara
1 „Gridi na wan boen sani”, na so wan bisnisman ben taigi wan klas foe studenti na Amerkankondre, di ben kaba a hei skoro foe den, èn a ben taki toe: „Joe kan gridi èn tokoe joe kan de tevrede nanga joesrefi.” Disi na wan soifri eksempre foe fa grontapoe e horibaka gi na abi di wan sma abi en eigi afersi nomo na prakseri, leki wan fasi foe djaranti a tamara foe wan sma. Heri tra fasi foe dati, Jesus ben leri taki wan kresten moesoe „drai en baka gi ensrefi . . . , bika sortoe wini a sa abi gi wan libisma efoe a e wini heri grontapoe, ma e lasi en sili?” (Mat. 16:24-26) Foe wan sma abi a djaranti foe wan têgo tamara, dan a moesoe meki en heri libi drai lontoe a doe foe a wani foe Gado—a moro prenspari marki gi osofamiri na ini a ten disi (Ps. 143:10; 1 Tim. 4:8). A boskopoe dati de krin foe si na ini a lasti kapitel foe a boekoe A sroto gi wan kolokoe osofamiri. A njoen poeblikâsi disi e jepi sma foe si san de troetroe prenspari na ini a libi èn fa den kan handri na wan fasi di abi winimarki gi den osofamiri foe den. Te wi e tan preiki a boen njoensoe na ala presi, san wi kan taki foe gi den sma di wi e miti, deki-ati foe leisi a Kolokoe osofamiri-boekoe? Djaso wan toe rai de:
2 Joe ben sa kan proeberi foe gebroiki a traktaat „Njan boen foe na osofamiri-libi” foe bigin nanga takimakandra na sma di joe e miti na oso èn na strati. Joe ben kan aksi:
◼ „Nanga ala den broko-ede di a disiten libi e tjari kon na tapoe wi, joe denki taki a kan foe abi wan troetroe kolokoe osofamiri-libi? [Gi okasi foe piki.] A traktaat disi e gi wi a djaranti taki dati kan. Joe ben sa wani leisi en?” Efoe a teki en, joe ben kan go doro èn taki: „Foe di joe abi belangstelling gi a tori disi, dan joe kan kisi wini toe foe a boekoe disi di e gi finifini rai fa foe feni kolokoe na ini na osofamiri.” Sori den tori foe a boekoe disi di de na ini a Kolokoe osofamiri-boekoe. Sori wan toe nen foe den kapitel di e hari sma prakseri. Drai go na bladzijde 10, èn leisi a lasti zin foe paragraaf 17 te go miti a kaba foe paragraaf 18. Pristeri a boekoe. Taki dati joe abi moro foe froeteri èn aksi o ten joe ben kan kon baka.
3 Joe ben kan go doro nanga a fosi takimakandra foe joe foe wan kolokoe osofamiri-libi foe di joe e taki:
◼ „Mi ben sa wani sori joe wan sani na ini a boekoe di joe ben teki, di mi denki taki joe sa warderi. A lasti kapitel e poti prakseri na tapoe a troetroe sroto gi wan kolokoe osofamiri. [Leisi paragraaf 2 na tapoe bladzijde 183.] Loekoe taki a sroto na a wroko di na osofamiri e wroko makandra foe doe a wani foe Gado. Wi e rikomanderi taki osofamiri e studeri a bijbel makandra foe leri san na a wani foe Gado èn fa foe fiti en na ini na osofamiri. Wi e pristeri wan bijbelstudie cursus foe soso di e teki wan toe moen nomo foe kaba en. Efoe joe wani gi mi primisi, dan mi sa sori joe fa wi e hori a studie.” Drai go baka nanga a brochure San Gado e aksi foe wi? noso nanga a Sabi-boekoe, iniwan foe den toe di ben sa moro boen.
4 Te joe e taki nanga skoro kompe na skoro noso nanga jongoewan na ini a gebied, joe ben sa kan kisi wan piki tapoe na aksi disi:
◼ „O prenspari a de gi papa nanga mama nanga den pikin foe den, foe hori a komunikâsi opo nanga makandra? [Gi okasi foe piki.] Loekoe san a boekoe disi foe osofamiri-libi e taki foe a tori ’Eerlijk èn opo komunikâsi’. [Leisi heri paragraaf 4 èn a fosi zin foe paragraaf 5 na tapoe bladzijde 65 na ini a Kolokoe osofamiri-boekoe.] Den tra paragraaf e gi praktis rai fa foe meki a komunikâsi kon moro boen na ini wan osofamiri. A boekoe disi nen A sroto gi wan kolokoe osofamiri.” Taki dati joe sa kon baka ten foe jere san a abi foe taki foe san a leisi.
5 Joe ben kan go doro nanga a fosi takimakandra di joe ben abi nanga wan jongoewan, foe a komunikâsi di papa noso mama abi nanga pikin, foe di joe e taki a sani disi:
◼ „Mi ben warderi a belangstelling di joe ben sori gi a prensparifasi foe abi wan boen komunikâsi na ini joe osofamiri. San joe ben sa taki na a moro prenspari tori foe san papa nanga mama moesoe taki nanga den pikin?” Gi okasi foe piki. Baka dati, drai go na bladzijde 68 na ini a Kolokoe osofamiri-boekoe èn leisi a piki di de foe feni na ini a fosi pisi foe paragraaf 11. „Te wi abi wan bijbelstudie ibri wiki, dan dati na wan toemoesi moi fasi foe kisi sabi foe Gado.” Pristeri a brochure San Gado e aksi foe wi? Froeteri taki den 16 lès foe a brochure e taki foe den fondamenti sani foe a bijbel boskopoe. Leisi den biginwortoe na tapoe bladzijde 2 èn baka dati taki nanga en foe a fosi lès.
6 Efoe joe e miti wan papa noso mama na ini na oso-foe-oso wroko, noso kande na presi pe sma e koiri noso presi pe pikin-nengre e prei, joe ben sa kan wiki a belangstelling foe di joe e taki:
◼ „Mi de seiker taki joe sa agri taki a kweki foe pikin na ini a ten disi na wan troetroe tjalensi. San joe denki kan kibri joe osofamiri teige sani di kan pori na osofamiri? [Gi okasi foe piki.] Djaso joe abi wan toe heri boen rai di mi warderi.” Taki foe na eksempre foe paragraaf 1 èn leisi paragraaf 2 na tapoe bladzijde 90 na ini a Kolokoe osofamiri-boekoe. Taki fa a e gi tiri di de ini balansi èn di boen foe kibri osofamiri teige sani di kan pori na osofamiri. Aksi foe libi wan eksemplaar na baka èn taki dati joe wani kon baka foe piki ala aksi di opo ede kon.
7 Na a di foe toe fisiti foe joe na wan papa noso mama di ben teki a „Kolokoe osofamiri”-boekoe, joe ben kan go doro nanga a takimakandra na a fasi disi:
◼ „Di mi ben miti joe a fosi leisi, mi ben kan si taki joe e broko joe ede troetroe nanga joe pikin èn taki joe wani doe ala san joe kan foe kibri den teige takroe krakti. Kande joe no leisi a boekoe ete, ma wan toemoesi prenspari sani skrifi na ini a boekoe di mi ben libi gi joe di joe moesoe foe si. [Leisi paragraaf 19 na tapoe bladzijde 59.] Foe kweki wan matifasi nanga Gado e aksi taki wi kon sabi en nanga jepi foe a Wortoe foe en di skrifi, bijbel. Joe ben sa wani mi sori joe fa wi e studeri bijbel leki wan osofamiri?”
8 Grontapoe raiman no man sori osofamiri a pasi foe kisi kolokoe, ma sa meki den seiker kon lasi-ati. Meki wi prati a Kolokoe osofamiri-boekoe na ala sei, so taki sma na ala sei kan kisi jepi, nanga jepi foe a Wortoe foe Gado, foe abi a djaranti foe wan têgo tamara.—1 Tim. 6:19.