„Bribi na ini Gado Wortoe”-distriktkongres 1997
1 Na apostel Paulus ben memre Timoteus taki „na Gado ben meki den skrifi ala den Boekoe foe bijbel nanga jepi foe en santa jeje” (2 Tim. 3:16). Foe di Gado Wortoe skrifi nanga jepi foe en santa jeje, wi abi ala reide foe sori bribi na ini en. A thema foe a distriktkongres foe a jari disi na „Bribi na ini Gado Wortoe”. A programa sa tranga a bribi foe wi na ini bijbel, awansi wi sabi a waarheid foeroe jari kaba, noso taki no so langa pasa wi kon na ini kontakti nanga Jehovah en organisâsi. Wi alamala moesoe sreka sani foe de drape gi a heri programa. A sa gi foeroe deki-ati efoe den njoen sma di abi belangstelling, spesroetoe den sma nanga soema wi e studeri bijbel, de drape nanga wi!
2 Wan dri-dei kongres: A jari disi wan distriktkongres progama seti foe gi wi wini dri dei langa. A Waktitoren foe 15 februari 1997 e kari den kongres di sa hori na ini Sranan. So wan ten joe kisi foe jere kaba na sortoe kongres joe gemeente moesoe go, èn joe ben moesoe meki faste plan kaba foe fisiti ala den dri dei foe a programa. Joe taki nanga joe wrokobasi foe kisi fri foe a ten di joe abi fanowdoe? Efoe joe abi pikin-nengre di e go na skoro ete èn a ten foe joe kongres de na tapoe a pisi ten foe skoro, dan joe taki na wan switifasi nanga den onderwijzer foe den kaba taki den pikin foe joe no sa de na skoro tapoe freida, bika foe a prenspari pisi disi foe a leri di den e kisi foe den relisi?—Deut. 31:12.
3 Boiti na ini Sranantongo, kongres sa de so srefi na ini Bakratongo nanga na ini Ingrisitongo.
4 Ibri dei a programa sa bigin na tapoe 9:30 mamanten. Den portoe sa opo na tapoe 8:00 mamanten. Den wan-enkri sma di mag go na inisei bifo a ten dati, na den sma di abi wroko toewijzing, ma den no mag hori sidonpresi gi trawan, te leki den portoe opo gi ala sma.—Fil. 2:4.
5 Doe boen foe di joe e teki notisi: Na apostel Petrus ben memre den kresten foe a fosi jarihondro taki den ben sa doe boen efoe den ben sa poti prakseri na den profeiti wortoe, neleki na wan lampoe di e skèin na ini wan doengroe presi (2 Petr. 1:19). Na so a de nanga wi toe. A libi di wi e libi na ini na owroe grontapoe disi di de na ondro a tiri foe Satan, de neleki wi de na ini wan doengroe presi. Wi de nanga tangi taki Gado kari wi poeroe foe a doengroe disi na jejefasi (Kol. 1:13; 1 Petr. 2:9; 1 Joh. 5:19). Foe tan na ini a leti, wi moesoe hori a bribi foe wi tranga foe di wi sa poti prakseri na tapoe a Wortoe foe Jehovah di skrifi nanga jepi foe en santa jeje. A distriktkongres foe wi foe a jari disi, sa gi wi deki-ati foe doe dati.
6 A kan de fanowdoe taki wi moesoe doe moeiti foe wi sei efoe wi wani hori wi prakseri na tapoe a programa, ma seiker wi sa kisi blesi te wi e doe dati. Wi moesoe doe moeiti taki wi rostoe boen te wi kon na a kongres, so taki wi sa de na ai te a programa e hori. Meki nofo ten foe go na a kongres presi ibri dei, so taki joe kan de na joe sidonpresi bifo a programa e bigin. Dan, abi wan prati na a singi foe a fosi singi èn na a fosi begi na a bigin foe ibri dei foe a programa. Bigisma moesoe gi na eksempre, èn papa nanga mama moesoe leri den pikin foe den.—Ef. 6:4.
7 Efoe wi e loekoe den titel foe den lezing bifo a programa foe a dei e bigin, dan wi kan proeberi foe prakseri na fesi sortoe penti den ben sa pristeri na ini a programa dati. Disi sa meki a belangstelling di wi abi gi a materiaal gro te den sa pristeri en. Wi kan soekoe penti di sa jepi wi foe sori tra sma foe san ede wi e bribi na ini Gado èn na ini a seiker pramisi foe en foe pai den sma di e soekoe en opregti (Hebr. 11:1, 6). Den rikomanderi taki wi e meki sjatoe notisi foe jepi wi foe memre den prenspari penti foe a programa. Efoe wi e meki toemoesi foeroe notisi, wi sa kan misi wan toe prenspari penti bika wi e feti nomonomo foe skrifi.
8 A jari di pasa wi ben si baka taki foeroe bigisma nanga jongoesma ben e waka somarso na dorosei, èn ben go na tra sma ala di a programa ben hori ete, na presi foe arki san „a getrow èn koni srafoe” ben gi, gi a boen foe wi. Jesus ben pramisi foe gi wi jeje njanjan na a reti ten (Mat. 24:45-47). Foe dati ede, wi sa moesoe de drape foe kisi wini foe a njanjan dati èn no sori taki wi no abi warderi (2 Kor. 6:1). A gersi toe taki te son pikin-nengre no man sidon pî, dan foeroetron den e aksi foe go na a toilet soso foe di den wani opo èn waka lontoe. Boen leri na oso foeroetron sa meki taki a no de fanowdoe foe go na toilet toemoesi foeroe. Sontron, jongoewan e sidon nanga makandra pe tra sma no de, e taki, e taki safrisafri, èn e seni sani di den skrifi gi makandra. Den jongoewan foe wi di e miti nanga foeroe kwinsi na ini a ten disi, moesoe poti prakseri na tapoe a materiaal di e pristeri, èn den no moesoe doe tra sani na a ten foe a programa. Den lostoe foe jongoesma di no e akroederi nanga den bijbel gronprakseri, no moesoe doe. (Teki gersi 2 Timoteus 2:22.) A poti di ala sma e poti prakseri, bigisma nanga jongoesma, sa gi Jehovah grani èn sa meki a prisiri.
9 Efoe a de fanowdoe taki wan foe den dienstverlener gi wan sma rai na ini den afersi disi, dan wi moesoe teki en leki wan sani di Jehovah seti na wan lobi fasi (Gal. 6:1). Ala sma moesoe hori na prakseri taki a reide foe san ede wi e doe moeiti foe fisiti a kongres, na so taki wi kan ’arki èn leri’ (Deut. 31:12). So srefi, „wan koni sma sa arki èn sa teki moro leri” (Odo. 1:5). Na ini a ten bifo joe fisiti a kongres, taki leki osofamiri taki a de fanowdoe foe sidon na makandra na mindri den arkiman, foe tan sidon na a ten foe a programa, èn foe poti finifini prakseri, so taki joe man kisi ala wini foe a programa.
10 Prodo di e plisi Jehovah: A pipel foe Jehovah de foe si na a heri grontapoe (1 Kor. 4:9). Moro foeroe a de so, taki sma sabi wi bika foe den moi markitiki di wi abi gi krosi èn gi a krinfasi foe wi. A gebroiki di sma ben gebroiki den bijbel gronprakseri di de foe feni na ini 1 Timoteus 2:9, 10 èn na ini 1 Petrus 3:3, 4, meki taki bigi kenki kon na a fasi fa foeroe sma ben loekoe, te joe teki den gersi a fasi fa den skin ben loekoe di den ben bigin abi demakandra nanga a kresten gemeente. Disi de heri tra fasi leki den markitiki di e go na baka doronomo, di abi foe doe nanga krosi èn nanga a krinfasi, di wi e si na ini grontapoe. Wi wani loekoe boen taki wi no e tron leki grontapoe na a fasi fa wi gersi—foe di wi e weri freimde krosi, e horibaka gi den grontapoe modo fa sma e meki den wiwiri, noso taki wi e weri krosi na wan fasi di no de bescheiden. A fasi fa wi e weri krosi nanga a krinfasi foe wi di de wan eksempre, moesoe jepi njoenwan di e kon na a kongres, foe si fa kresten sa moesoe meki densrefi loekoe moi.
11 Ala di moro foeroe foe den komentaar di kon foe den kongres di hori a jari di pasa, ben boen, tokoe a fasi fa son brada nanga sisa e weri krosi neleki fa grontapoe e doe, de wan problema ete, spesroetoe baka di a programa kaba. Ala di wi e meki plan foe de na a kongres, wi moesoe loekoe den krosi di wi sa weri èn a krinfasi foe wi. Papa nanga mama, loekoe na wan koni fasi san den pikin nanga den tini foe joe sa weri. De seiker taki joe no e meki grontapoe modo abi wan takroe krakti na tapoe a fasi fa joe e loekoe leki kresten.
12 Tan tjari wisrefi na wan boen fasi: Wan boen fasi foe tjari wisrefi na wan marki foe troe kresten (1 Petr. 2:12). A fasi fa wi e tjari wisrefi na ala presi pe wi de—na a kongres, na restaurant, èn na den oso foe wi brada nanga sisa, ma so srefi te wi e rèis—kan gi wan boen kotoigi èn jepi trawan foe si san bribi na ini Gado èn na ini en Wortoe kan doe gi sma. Disi kan boeweigi son sma foe kon sabi Jehovah. (Teki gersi 1 Petrus 3:1, 2.) Wi abi a grani foe gi Gado glori nanga a fasi fa wi e tjari wisrefi. Den sma di e tiri wan hotel na Alabama ben taki dati den sma di go na a kongres foe teki presi gi a kondre foe den, „na den moro boen sma di den ben abi leki fisitiman èn den sma di e tjari densrefi na a moro boen fasi”. Den ben taki moro fara: „A sa de wan grani foe ontfanga joe baka na ini a ten di e kon.” Wan lanti kantoro di e horibaka gi kongres èn gi toerisme na a noord-westsei foe Amerkankondre ben skrifi: „Ibri jari, a heri libimakandra foe wi e wakti spanspan na tapoe a konmakandra foe a Waktitoren Genootschap. Den memre foe joe na troetroe wan prisiri; den e tjari densrefi na wan toemoesi boen nanga lespeki fasi. Den bisnis presi na ini a kontren foe wi sabi dati, èn den e warderi taki den ’famiri’ foe fisitiman foe den e kon baka ibri jari.” A de wan prisiri foe leisi raport leki disi, a no so? Ma tokoe a de fanowdoe foe tan na ai, so taki wi kan tan hori a boen nen di wi abi leki pipel foe Jehovah.
13 Ala di den kongres e gi wi na okasi foe fisiti èn foe abi demakandra nanga wi brada nanga sisa, tokoe papa nanga mama moesoe hori na prakseri ete taki den abi a froeplekti foe loekoe den pikin foe den ala ten. Disi na wan froeplekti di Jehovah e poti na tapoe ibri papa nanga mama (Odo 1:8; Ef. 6:4). Efoe no wan sma e loekoe den pikin, dan dati kan pori a boen nen di tra Kotoigi foe Jehovah wroko tranga foe kisi.—Odo 29:15.
14 Tapoe den kostoe foe a kongres: Wi alamala sa abi kostoe di abi foe doe nanga a kongres. Ma a ben sa boen foe poti prakseri na tapoe wan tra kostoe. Den presi di wi e gebroiki gi kongres e kostoe foeroe. Tra kostoe de toe di wi moesoe tapoe. Den e warderi den friwani bijdrage foe wi di wi e gi na den kongres, toemoesi boen.—Tori foe den Apostel 20:35; 2 Kor. 9:7, 11, 13.
15 Sidonpresi: Wi sa gebroiki den srefi rai di gi wan toe jari na baka, èn den de: SIDONPRESI MAG HORI GI MEMRE FOE JOE EIGI OSOFAMIRI WAWAN, ÈN GI INIWAN SMA DI E RÈIS NANGA JOE NA INI JOE OTO. A de wan prisiri foe si taki, na ini den jari di pasa no so langa ete, moro sma e waka na baka den rai disi, èn disi meki a firi foe lobi di wi e sori na den kongres, kon moro bigi. Na moro foeroe presi a de moro makriki foe kisi son sidonpresi leki a de na tra presi. Grantangi, sori taki joe e hori trawan na prakseri, èn libi den stoeroe di de moro makriki foe sidon na tapoe, gi den wan di abi den troetroe fanowdoe.
16 Fowtow kamera, film nanga aparaat foe teki sani na tapoe banti: Na tapoe den kongres, wi mag gebroiki kamera nanga apparaat foe teki sani na tapoe banti. Ma a gebroiki di wi e gebroiki den, no mag poeroe a prakseri foe trawan di de drape toe. Wi no moesoe waka lontoe e meki fowtow ala di a programa e hori, foe di dati ben sa meki trawan di e proeberi foe arki a programa, lasi prakseri. No wan enkri opname apparaat moesoe poti na den elektris sistema noso den geluid sistema na ini a hal, èn den opname apparaat disi no moesoe tapoe den gang, presi pe sma e waka, noso tapoe sma foe si boen.
17 E.H.B.O: Na afdeling foe E.H.B.O. de nomo gi geval di de troetroe serjoesoe. A no man sorgoe gi den wan di abi siki di e go nanga langa. Foe dati ede joe moesoe loekoe na fesi san joe nanga joe osofamiri abi fanowdoe na gosontoe sei. Grantangi tjari joe eigi aspirine, dresi foe man njan boen, verband, pina, nanga tra srefi sortoe sani, foe di joe no sa man kisi den sani disi na a kongres. Iniwan sma di e kisi aanval foe siki, aanval foe soekroe siki, noso problema nanga den ati èn go so moro fara, moesoe denki na fesi sortoe sani den sa abi fanowdoe, so fara leki den man. Den moesoe abi den joisti dresi, en wan memre foe den osofamiri noso foe a gemeente di sabi a situwâsi foe den, ala ten moesoe de nanga den foe gi den awinsi sortoe jepi. Na kongres den ben libi sma nanga siki di e go nanga langa, den wawan, dan problema ben kon te den ben kon siki. Na ini son kondre, na administrâsi foe a kongres ben moesoe kari E.H.B.O. foe tjari den go na ati-oso. Efoe son wan di abi spesroetoe sorgoe fanowdoe na gosontoe sei no abi osofamiri memre foe jepi den, dan den owroeman foe den gemeente moesoe kon sabi dati, èn den sa seti sani di de fanowdoe foe kan gi jepi. Na den kongres den brada no sa seti spesroetoe presi gi sma di abi allergie.
18 Njanjan na a kongres: Foe di wi no e sorgoe gi njanjan moro na a kongres, meki moro sma de fri now foe poti prakseri na tapoe a jeje njanjan. Sensi den ben taki foe doe sani moro makriki, dan wi ontfanga wan lo wortoe foe warderi. Ibriwan sma moesoe meki plan foe tjari en eigi njanjan sani di de praktis èn gosontoe gi a brekten, soleki den wan di den ben gi leki rai na ini na inlegvel foe Wi Kownoekondre Dienst foe februari 1995, na ini a boksoe. Joe no moesoe tjari grasi batra èn dringi di abi sopi na ini, go na a kongres. IJsboksoe moesoe de pikin nofo foe man fiti na ondro joe stoeroe. Wi si wan toe sma e njan nanga dringi ala di a programa e hori. Efoe wi e doe disi, dan wi no e sori lespeki. Wi si so srefi son brada e go foeroe na presi pe sma e njan sani noso pe sma e seri njansani na dorosei foe a kongres presi, ala di a programa e hori. So wan gwenti no e fiti.
19 Wi troetroe e warderi den jeje fesa foe wi èn a vrede demakandra di wi abi na ini den sjatoe brekten pauze foe wi. Akroederi a marki foe a seti disi, dan na presi foe libi a kongres foe go na dorosei foe bai njanjan, grantangi tjari wan sani nanga joe. Na so wan fasi joe sa abi moro ten foe njan boen foe a demakandra nanga joe brada nanga sisa.
20 Wi breiti srefisrefi taki den „Bribi na ini Gado Wortoe”-distriktkongres sa bigin heri esi! Wi alamala wani foe de seiker taki wi sreka sani foe de na a heri programa, so taki wi kan njan boen srefisrefi foe a moi jeje njanjan di Jehovah sreka gi wi nanga jepi foe en organisâsi. Na a fasi dati wi sa kon „srekasreka dorodoro gi ibri boen wroko” gi den dei di de na wi fesi.—2 Tim. 3:17.
[Bladzijde 6]
Sani foe memre gi a distriktkongres
Dopoe: Den sma di o teki dopoe moesoe sidon na tapoe den sidonpresi na ini a faki di seti foe dati, bifo a programa bigin tapoe satra mamanten. Ala sma di abi na prakseri foe teki dopoe moesoe tjari wan bescheiden swenkrosi nanga wasidoekoe. Na ini a ten di pasa, son sma ben weri krosi di no ben fiti èn di ben meki a wartifasi foe na okasi disi lasi gowe. Owroeman di e loekoe den aksi baka foe a Onze bediening-boekoe (Wi diniwroko-boekoe) nanga den sma di wani teki dopoe, sa wani sorgoe taki ibriwan foe den e froestan den penti disi heri boen. Baka a dopoe lezing èn a begi foe a takiman, dan a fesiman foe a programa sa meki a singi bekènti. Baka a lasti couplet, den dienstverlener sa tjari den sma di o teki dopoe go na a dopoe presi. A dopoe leki wan simbôl foe a gi di wan sma e gi ensrefi abra na Jehovah, na wan persoonlijk afersi na mindri a sma srefi nanga Jehovah. So boen, a no e fiti te dopoe kandidaat e brasa makandra noso e hori makandra anoe, ala di den e teki dopoe.
Lapelkarta: Grantangi, ala ten weri a lapelkarta foe 1997 na a presi pe a kongres o hori èn so srefi toe te joe e rèis go na, noso komoto foe a kongres. Foeroetron disi e gi wi na okasi foe gi boen kotoigi. Lapelkarta nanga a dosoe foe en, moesoe teki na ini oen gemeente, foe di den no sa de foe kisi na a kongres. No wakti te leki wan toe dei bifo a kongres foe go soekoe karta gi joe nanga joe osofamiri. No frigiti foe tjari joe njoen medische richtlijn/ontheffingskaart di seti na fesi (Broedoekarta).
Huisvesting: Gemeente sekretarsi moesoe de seiker taki den Spesroetoe aanvraag gi huisvesting-formulier e gi na den joisti kongres adres wantenwanten. Efoe joe no man go na a presi di ben seti gi joe nanga jepi foe a spesroetoe fanowdoe seti, dan joe moesoe taigi a sma di abi na oso noso a hotel nanga na afdeling Huisvesting foe a kongres, so taki wan tra sma kan kisi a kamra.
Beibiwagi: Papa nanga mama di abi wan beibiwagi nanga den, wi e aksi na wan switi fasi foe poti prakseri na tapoe den tiri di den friwani wrokoman e gi, di abi foe doe nanga den presi di poti aparti gi den sani disi. Joe kan tjari den pikin-nengre stoeroe kon foe di joe kan poti den disi na sei den stoeroe di de krosibei foe den papa nanga mama. Den beibi bedi di bigi toemoesi èn di wi no man poeroe makriki, kan de wan kefar, no soso gi den wan di kan stotoe den foetoe na den, ma so srefi gi den beibi. Spesroetoe te wan sani ben sa pasa, den sani disi kan gi spesroetoe problema. A wrokomakandra foe joe de prenspari èn wi e warderi en.
Friwani wroko: Joe kan poti pikinso ten na wan sei foe jepi na wan foe den kongres afdeling? A dini di wi e dini wi brada, awinsi a de soso gi wan toe joeroe nomo, kan jepi foeroe èn e tjari foeroe persoonlijk satisfaksi. Efoe joe kan jepi, grantangi go na a afdeling foe friwani wrokoman te joe doro na a kongres. Pikin-nengre di de moro jongoe leki 16 jari kan jepi boen toe, ma den moesoe wroko makandra nanga den papa noso mama, noso nanga wan tra frantiwortoe bigisma.
Wan toe wortoe foe warskow: De na ai foe den problema di kan kon, so taki joe kan kibri joesrefi foe problema di no de fanowdoe. Foeroetron foefoeroeman nanga sma di no abi boen ati, sa soekoe foe foefoeroe sma di de farawe foe a presi pe den e tan. Sorgoe taki joe sroto joe wagi ala ten èn no libi no wan sani di sma ai kan si na ini joe wagi foe hari wan sma foe broko go na ini. Foefoeroeman nanga sma di e foefoeroe portmoni, e loeroe den bigi konmakandra disi. A ben sa de boen foe no libi no wan warti sani na tapoe joe sidonpresi. Joe no kan de seiker taki ala sma di de lontoe joe na wan kresten. Foe san ede joe sa tesi den? Wi kisi bericht taki dorosei sma ben proeberi foe tjari pikin-nengre gowe. ALA TEN JOE MOESOE SABI PE JOE PIKIN DE.