Meki sani moro makriki na tapoe a distriktkongres foe 1995
1 Fa a de wan span sani foe de na den fesa na jejefasi, awansi a de na den gemeente konmakandra, kringkonmakandra, spesroetoe dei-konmakandra, noso distriktkongres! Foe san ede a de so wan span sani? Demakandra nanga sma di abi frede gi Gado e gi wi kowroe-ati, èn den jeje afersi di wi e kisi na den okasi disi e memre wi foe den moro prenspari sani.
2 Na ini den jari di pasa no so langa ete, den konmakandra disi pe wi e kisi leri na jejefasi ben hari doesoendoesoen sma kon. A nomroe disi e gro nomonomo. Na mindri den jari 1985 te nanga 1994, a nomroe foe gemeente na heri grontapoe ben gro nanga moro leki 50 procent, foe 49.716 kon tron 75.573. Foe di Jehovah e meki a wroko foe tjari sma kon makandra, go moro esi, dati meki a nomroe foe distriktkongres nanga kringkonmakandra e kon moro foeroe (Jes. 60:22). Srefi a kon di den kongres ini den Verenigde Staten foe Amerkankondre kon moro foeroe, foe 113 na ini 1985 kon tron 168 na ini 1994, e sori taki a nomroe foe gemeente e gro srefisrefi. Ma disi de so nomo gi den gemeente di a bijkantoro e sorgoe gi den. A wroko di ben kon leki bakapisi foe dati, foe seti sani gi den kongres disi, ben kon moro foeroe. Foe di wi e kon makandra foe njan boen foe a jeje programa di ben sreka gi den fesa disi, dan seiker a de wan koni sani foe meki sani moro makriki so fara leki a kan, te wi e sorgoe gi den sani di seti di abi foe doe nanga den sani na skinsei.
3 Sani di wi moesoe doe moro fara: Ala di wi e go na fesi safrisafri, wi e loekoe go na Jehovah foe kisi a blesi foe en. Wi breiti foe si taki a gi en pipel a jeje foe koni di de fanowdoe, nanga a man di den man froestan sani krin. Wi moesoe agri taki, nanga jepi foe a getrow srafoe groepoe, Jesus Krestes tiri sani na wan boen fasi gi a kontroe foe a prakseri foe Jehovah na wan toemoesi moi fasi (Mat. 24:45-47; Kol. 1:9, 10). Foe bigin nanga den kongres foe 1995 èn den kringkonmakandra èn spesroetoe dei-konmakandra, njanjan no sa de foe kisi moro. Ibriwan sma moesoe tjari en eigi njanjan nanga dringi. Kringkonmakandra nanga spesroetoe dei-konmakandra sa go doro nanga den makriki seti di den abi now gi a njanjandienst, te nanga augustus 1995. Kande joe sa wani foe sabi sortoe boen bakapisi a kenki disi sa abi. Wi e go loekoe baka now den kenki di ben meki na ini den jari di pasa no so langa ete. Kande den sa sori foe de wan boen sani foe memre wi foe den winimarki di wi kisi kaba, foe di wi e meki a wroko na den kongres moro makriki.
4 Meki sani di ben kenki fosi, kon moro makriki: Bifo den ben bigin foe doe sani na den distriktkongres, na a srefi fasi èn na wan moro makriki fasi, soleki fa a Genootschap ben seti, dan foeroe wroko ben moesoe doe foe a sei foe doesoendoesoen brada nanga sisa, bifo a kongres srefi ben bigin. Den ben moesoe doe wroko soleki njanjandienst, friwanidienst èn a sorgoe di den ben moesoe sorgoe gi tanpresi. Foe di a libi foe ibri dei e kwinsi den brada foe wi èn e aksi foeroe foe den, èn foe di na organisâsi e gro doronomo, dati meki taki kenki foe meki a wroko moro makriki, ben de fanowdoe srefisrefi. Moro fara, leki wan bakapisi foe meki sani moro makriki gi a njanjandienst na ini den Verenigde Staten foe Amerkankondre na ini 1978, moro leki 70.000 brada nanga sisa, di bifo ben wroko tranga na a ten di den lezing foe a kongres ben hori, foe sorgoe taki wi kisi njanjan, ben abi na okasi foe arki a programa. Na ini 1987 moro sani di ben abi foe doe nanga wan moro makriki seti gi a njanjandienst, ben doe na den kongres èn na ini a dienstjari baka dati na den kongreshal. Bakaten, sma ben kan kisi njanjan na den kongres èn den kringkonmakandra sondro foe den ben abi foe pai wan sani gi dati. Fa den sani disi ben de toemoesi boen kenki, foe di a wroko ben e kon moro lekti èn den sma ben kan poti moro prakseri na tapoe den jeje afersi foe a kongres. Disi ben meki toe, taki den wrokoman ben man arki èn den ben kan njan boen moro foe a programa (Deut. 31:12). Den getrow sma dati na wi mindri di abi foeroe jari foe loyaal diniwroko, e memre heri boen den sani di den ben doe foe meki sani waka moro boen, èn den ben taki dati den ben abi warderi gi a tiri di den kisi. Ma sortoe wroko den ben kan poeroe moro fara so taki srefi moro sma kan kisi dorodoro wini foe a jeje programa?
5 Kenki di den ben froewakti: Na ini den jari di den ben sreka moro makriki njanjan èn den ben pristeri en na den brada nanga sisa, a ben de foe si taki „no foeroe sani” ben de troetroe „fanowdoe”. (Teki gersi Lukas 10:38-42.) Ma efoe joe e teri den pikinso sani dati nomo nanga den sma di ben de drape, dan tokoe joe e si dati foeroe njanjan de fanowdoe èn foeroe wroko moesoe doe, èn so srefi diri wrokosani de fanowdoe. Ma so toe, den ben abi foeroe friwani wrokoman fanowdoe foe orga èn foe horibaka gi den seti disi. Den ben moesoe sorgoe gi maksin foe poti njanjan èn presi foe pe sma ben kan kon teki njanjan. Boiti dati, den ministeri foe gosontoe afersi ini son foto, ben aksi toemoesi foeroe ini a tori foe a njanjan, èn disi ben hebi srefisrefi gi den brada di ben abi a frantiwortoe. Den wagi foe a Genootschap di ben hori sani kowroe so taki a njanjan ben kan tan boen, sma ben moesoe lai njanjan na ini den èn tjari den gowe boen fara. Èn dan den ben abi foe poeroe a lai foe den wagi baka. Ala den sani disi ben abi na ini a frantiwortoe di den ben abi foe pai gi sani di broko, èn disi ben gi a Genootschap foeroe broko-ede. Den ben moesoe foe ondrow den wagi di ben hori sani kowroe so taki a njanjan ben kan tan boen, den ben moesoe abi tanpresi gi den wagi èn den ben moesoe marki sortoe pasi den ben moesoe rèi. Foe doe den sani disi, wroko ben moesoe doe, èn ten nanga moni ben de fanowdoe. Nanga a meki di sani meki moro makriki, a no sa de fanowdoe foe abi wagi foe hori sani kowroe so taki a njanjan ben kan tan boen, noso traktor foe hari den wagi disi. Boiti dati, foeroe brada sa breiti, foe di den no abi foe sorgoe gi den wrokosani disi moro.
6 Den brada e warderi a wroko foe den wan di dini leki friwani wrokoman ini den afersi disi. Den wrokoman doe a wroko disi nanga prisiri èn a ben warti srefisrefi. Ma foe di a meki di den meki sani kon moro makriki e go doro, dan den doesoedoesoen sma di e wroko tapoe a kontren foe a ondrow foe den wagi èn den wan di e rèi truk, ma so srefi toe den wan di e bai sani, di e sreka njanjan, di e seni en gowe èn di e pristeri a njanjan na trawan, sa abi na okasi foe gebroiki a ten foe den gi tra Kownoekondre afersi di de fanowdoe. Disi abi na ini toe taki den sa man foe njan boen moro foe a demakandra nanga den brada nanga sisa na a kongres. Den friwani wrokoman dati di ben gwenti foe jepi na ini njanjandienst, sa man foe jepi ini tra presi now, so leki friwanidienst nanga a krin foe a presi. Disi sa meki a wroko moro lekti gi ala sma èn no foeroe sma sa abi foe wroko te lati na neti moro, noso froekoe mamanten, noso te a kongres e hori. Disi ben de a kefal nanga wan toe sma di ben wroko ini a njanjandienst.
7 Horibaka gi den seti: A Genootschap e warderi srefisrefi taki, na ini ala den jari, oenoe brada nanga sisa gi boen jepi „nanga joe heri ati” na den seti foe a kongres, so srefi na a njanjandienst (1 Kron. 29:9). Disi de wan jepi na foeroe fasi. A meki taki a Genootschap kan joeroe boen presi èn kan sorgoe gi den kostoe foe a kongres. A meki toe taki den arkiman kan tan na a presi pe a kongres e hori te a pauze de, so taki den kan kisi njanjan na wan makriki fasi, sreka densrefi foe kon fris baka, èn dan de drape gi a jeje programa. A no de foe taki, dati den brada nanga sisa sa go doro foe sori a fasi foe lobi foe gi, foe di den e gi bijdrage èn den sa go doro foe horibaka gi den sani di seti. Na wan praktis fasi den e sori taki den abi warderi.—Odo 11:25; Luk. 16:9.
8 Sorgoe gi a njanjan di joe abi fanowdoe: Ma nanga den tra kenki disi, a sa de fanowdoe taki ibriwan sma aparti èn osofamiri groepoe sa moesoe sorgoe gi densrefi taki den abi njanjan nanga dringi di den abi fanowdoe ini a pauze. Wi e warderi srefisrefi den toemoesi boen bakapisi di e kon foe a jeje programa. Foe meki njanjan na skinfasi kon de toemoesi prenspari, no ben sa de wan koni sani. A de prenspari taki ibriwan sma „moesoe ondrosoekoe den moro prenspari sani” ini na afersi disi (Fil. 1:9, 10a). No so langa pasa, bigi kongres foe Jehovah Kotoigi na Polen, Rosiakondre, nanga Oekraine, so srefi na tra presi, hori nanga toemoesi boen bakapisi sondro wan seti gi njanjandienst. Moro fara, son kring ini a kondre disi hori den kringkonmakandra nanga den spesroetoe dei-konmakandra sondro njanjandienst, foe di den omstandigheid foe a presi no ben gi okasi foe dati. Ini ibri kefal den fisitiman foe a kongres ben tjari den eigi njanjan kon. Wi sa si taki, efoe wi e tjari soso wan pikin sani foe njan na brekten, a sa jepi wi foe tan na ai èn arki moro betre èn a sa meki taki wi man kisi wini dorodoro foe a bakadina programa. Akroederi disi, ibri sma moesoe tjari makriki èn gosontoe njanjan. Foe eksempre, di Jesus ben gi den ipi-ipi sma njanjan, a ben gi den soso toe sani, brede nanga fisi. (Mat. 14:16-20; loekoe toe Lukas 10:42a.) Nanga a marki dati, wi de breiti foe gi wan toe rai foe san ben sa kan fiti èn san ben sa kan de praktis te wi e loekoe a pauze di kon moro sjatoe èn te wi e loekoe den sortoe presi di wi e gebroiki.
9 Foe di wi no sa abi wan seti foe njanjandienst na den kongres moro, dan te den sma di sa fisiti a kongres sa seti sani boen, den sa kan njan a mamanten njanjan nanga den osofamiri. Den kan doe disi na oso noso na wan njanpresi ini a birti. Efoe joe e rostoe nofo a neti bifo a kongres, dan joe moesoe foe man opo froekoe so taki joe kan kisi san joe abi fanowdoe gi a mamanten njanjan èn so taki joe kan kon froekoe na a kongres foe abi demakandra nanga tra kongres fisitiman. Wan tra boen bakapisi foe a njoen seti de, taki a no sa de fanowdoe moro foe poti waktiman na den doro foe a presi èn foe opo den doro froekoe, so taki den njanjandienst friwani wrokoman nanga den osofamiri kan kon na inisei. Den doro foe a presi sa opo na aiti joeroe mamanten gi ala fisitiman, boiti gi den wan di abi spesroetoe wroko foe doe èn di moesoe kon na inisei moro froekoe. Leki bifo, a no sa de fanowdoe gi no wan sma foe lon go ini a kongres djari foe soekoe sidon presi, foe di nofo sidon presi sa de gi ala sma di sa kon.
10 A pauze na brekten sa de pikinso moro sjatoe leki den pauze na den kongres di wi ben hori bifo. Ma tokoe wi sa abi na okasi ete foe teki lekti njanjan, èn so srefi wi sa abi ten foe de makandra pikinso nanga trawan. Den brada nanga sisa foe wi di e libi ini a foto pe a kongres e hori noso krosibei foe a kongres èn di e go baka na oso ibri dei na netiten, sa feni en makriki foe meki pikinso njanjan gi ibriwan ini na osofamiri gi a pauze na brekten. Disi ben sa de a srefi leki san den jongoewan e tjari na skoro, kande wan pisi brede nanga wan froktoe, wan pisi koekoe èn wan sani foe dringi. Foeroe sma e tjari den srefi brekten njanjan disi go na den grontapoe wroko.
11 A no de foe taki, dati disi na wan tjalensi gi den wan di e libi na den presi dorosei foe a foto pe a kongres e hori, foe di den sa moesoe meki plan na fesi gi den brekten njanjan. Kande den wan di e rèis nanga joe kan tjari doekoe nanga plastik cup kon foe den oso. Son wan kan feni taki wan pikin sani foe njan noso froktoe noso groentoe ben sa de nofo foe satisferi den, èn disi den kan tjari kon foe den oso toe. Tra sani di de fanowdoe foe njan na brekten ibri dei, wi kan kisi ini wan wenkri ini a foto foe a kongres. A no de foe taki, dati wi e froestan taki, den wan di e tan na ini wan hotel, no sa man poti foeroe njanjan ini ijskasi drape.
12 Memre disi, grantangi NO BORI INI DEN HOTEL KAMRA, boiti efoe den abi wan pikin koekroe drape foe doe dati. A de wan kefar èn a de wan sani di joe no mag doe, bikasi a kan flaka èn doti den sani ini a kamra. A e meki a kamra smeri èn dati de tranga foe poeroe foe a kamra. Ala den sani disi e meki en moeilek gi a hotel foe joeroe a kamra gi tra sma, sondro foe den go na paiman èn den sa abi wroko toe foe krin èn foe poeroe a smeri ini a kamra. Foe dati ede a sa de wan koni sani te joe e prakseri foe bai sani di no e pori so esi, soleki froktoe, boeskotoe, noso joe kan froekisi foe tjari nanga joe sani di baka soleki brede nanga boroe. Efoe joe wani wan brekten njanjan soleki wan pisi brede, dan kande joe kan feni wan wenkri pe joe kan bai en, di abi wan presi pe den e meki den sani dati. Foe bai sani di den meki kaba sa poeroe a fanowdoe foe sreka njanjan ini hotel noso ini wagi.
13 Foe di a presi pe a kongres e hori kenki kon tron wan bigi Kownoekondre zaal, dan a de wan koni sani toe foe loekoe boen taki wi no e kweki wan sfeer neleki wi e piknik na brekten. Èn neleki fa wi no e njan te wi abi konmakandra na ini wi Kownoekondre zaal, dan so toe wi no sa njan noso dringi te a kongres e hori. Joe no sa kisi primisi foe tjari bigi ijsboksoe na a presi pe a kongres e hori. Den kan de wan kefar èn joe no mag poti den na a foetoepasi noso na tapoe stoeroe. Kande wi kan gebroiki plastik saka foe tjari wi brekten njanjan. Efoe a de fanowdoe, dan wi kan gebroiki wan pikin ijsboksoe di wi kan poti na ondro a stoeroe, èn no na tapoe a stoeroe.
14 Wi moesoe loekoe boen toe sortoe dringi batra wi e tjari kon na a kongres. Faja dringi wi kan tjari kon ini termos. Ibri sortoe foe grasi batra kan de wan kefar. Foeroe presi de pe joe no mag tjari den na inisei srefi. Wi e aksi foe dati ede, foe NO TJARI GRASI BATRA kon na a kongres. Efoe joe no man bai joe kowroe dringi ini wan plastik sani noso wan aluminium blik, dan a ben sa boen foe kanti en go na ini wan tra sani di no man broko, èn di joe sa man poti na ondro joe stoeroe.
15 Moro wini: Wi kan si troetroe a koni foe den seti disi di kenki. Wi alamala sa man foe gi ala wi prakseri na a kisi foe jeje winimarki—a troetroe reide foe san ede wi e kon makandra. Den winimarki disi wi e feni ini a demakandra di e gi wi prisiri, èn so srefi wi e feni den ini a programa toe. So boen, na presi foe libi a kongres na brekten foe go soekoe njanjan, o boen a sa de, efoe wi e tjari wan sani foe njan kon nanga wi. Disi sa gi wi na okasi foe njan boen foe a demakandra nanga wi brada nanga sisa, èn a sa meki taki wi no e misi no wan sani foe a bakadina programa.
16 Baka a bakadina programa, te wi kisi kowroe-ati na jejefasi, dan son wan ben sa kan go doro foe njan boen foe kresten demakandra èn den kan taki foe den boen sani di den ben leri. Disi den kan doe ala di den e gebroiki wan moro steifi njanjan nanga den osofamiri èn nanga mati ini wan njanjan presi foe a foto. Trawan kan bai wan sani ini wan wenkri pe den e seri njanjan sani. Den wan di abi na okasi foe go baka na den eigi oso kan froekisi foe njan drape, na a srefi fasi fa den e doe den tra dei te den e go na den grontapoe wroko noso na a velddienst.
17 Wi troetroe e njan boen foe a njanjan na jejefasi di wi e kisi na den kringkonmakandra èn den kongres disi pe wi e kisi njoen poeblikâsi, toemoesi boen leri èn rai di wi kan gebroiki. Disi na den blesi di ibriwan sma e memre, makandra nanga a prisiri foe kon makandra nanga a pipel foe Gado. Odo 10:22 e taki: „A blesi foe Jehovah—dati na san e meki sma goedoe, èn a no e poti sari na tapoe.” Disi de so bikasi, leki a pipel foe Jehovah, wi no e go na den kongres foe kisi materia goedoe noso foe kisi sani di kan meki wi libi kon moro makriki. Wi e kon makandra nanga a positief angri foe kisi a moro bigi wini na jejefasi, èn Jehovah e blesi wi foeroe foe di wi e sori a jeje disi.—1 Tim. 6:6-8; Hebr. 11:6.
18 Den okasi disi foe gi makandra deki-ati e memre wi na a go di a koti wroko na jejefasi e go na fesi (Joh. 4:35, 36). Den bigin wortoe foe Jesaja kapitel 54 e aksi Jehovah en organisâsi di wi kan teki gersi nanga wan oema, foe sreka sani gi a gro di e meki wi firi prisiri. Soleki fa Jesaja ben froeteri na fesi, dan wan moro bigi gro èn wan krakti di meki kon njoen baka, e wakti wi na ini a ten di e kon. A ben taki: „Meki a presi foe a tenti foe joe kon moro bradi. Èn meki den bradi den krosi foe a tenti foe a bigi tabernakel foe joe. No hori na baka. Langa den titei foe a tenti foe joe, èn meki den spikri foe den tenti foe joe moro tranga. Bika joe sa panja joesrefi go na a reti-anoesei èn na a kroektoe-anoesei.” A kontroe foe a span profeititori disi abi leki bakapisi wan kefalek bigi gro foe a troe anbegi di wi e si now.—Jes. 54:1-4.
19 A sori foe de troetroe a pasi foe boen kroetoe foe doe wan sani na tapoe a meki foe sani moro makriki gi kongres seti, so taki, nanga moro mendri sani di e poeroe den prakseri, ala sma sa man foe njan boen foe a jeje programa di den brada sreka gi wi. Wi abi a froetrow taki disi sa abi a blesi foe Jehovah toe, sensi a sa gi pasi foe sorgoe moro boen gi a gro di sani sa tan gro. Foe di wi e hori wi ai na tapoe sani di de fanowdoe, dan wi sa man foe njan boen foe den dei di wi seti gi wisrefi, foe abi kolokoe demakandra èn boen sani na jejefasi. A de wi opregti begi taki Jehovah sa blesi ala wi moeiti, ala di wi e go doro foe tan kon makandra èn foe tan kisi njanjan na a tafra foe en.—Teki gersi Deuteronomium 16:14, 15.
[Faki na tapoe bladzijde 6]
Winimarki foe di njanjan no sa de foe kisi moro
◼ Moro mendri wroko bifo a programa, na a ten foe a programa èn baka a programa. Disi sa gi wi na okasi foe abi moro demakandra nanga trawan
◼ Wi no sa abi foe ondrow den sani di wi abi fanowdoe gi a njanjandienst
◼ Moro sma sa man foe gi ala den prakseri na a jeje programa
◼ Moro friwani wrokoman sa man gi jepi na tra presi
◼ Moro ten sa de foe doe tra sani na theokrasia sei
Sani di joe kan tjari kon foe njan na brekten
◼ Lekti, makriki èn gosontoe sani
◼ Drei froktoe, noto, sani di den baka, lepi froktoe di joe kan njan wantewante
◼ Pikin ijsboksoe efoe a de fanowdoe
◼ Soft, sap, noso watra ini batra di no kan broko
NO tjari den sani disi na a kongres
◼ Dringi di abi sopi na ini
◼ Grasi batra
◼ Bigi ijsboksoe