Te ʼu Fai ʼOhoana Fakafiafia—ʼE Fakavikiviki Kia Sehova
Ko Welsh pea mo Elthea neʼe nā ʼohoana ʼi te 1985, ʼi Soweto, ʼi Afelika Saute. ʼI ʼihi temi ʼe nā vakavakaʼi mo tanā taʼahine ko Zinzi, te foʼi tohi ʼaiʼaga paki ʼo tonā ʼohoana, pea nā toe manatuʼi te ʼaho fakafiafia ʼaia. ʼE leleiʼia e Zinzi te kumikumi te ʼu higoa ʼo te kau fakaafe, pea ʼe ina leleiʼia tāfito te ʼu paki ʼo tana faʼe, he neʼe matalelei tona kofu ʼohoana.
NEʼE kamata te fai ʼohoana ʼaki te akonaki neʼe fai ʼi te fale fono ʼo Soweto. Pea ko te kau tūpulaga Kilisitiano neʼe nātou hiva te ʼu katiko ia leʼo kehekehe e fā moʼo fakavikiviki ki te ʼAtua. ʼOsi ʼaia, pea kakai te kau fakaafe, pea mo fakatagi te foʼi fime ʼo te ʼu katiko ʼo te Puleʼaga. Neʼe mole fakaʼaogaʼi he kava, pea neʼe mole ʼi ai he musika logoaʼa pea neʼe mole nātou memeʼe. Kae neʼe fiafia te kau fakaafe ʼi tanatou fakatahitahi pea neʼe nātou fakamālo ki te taumatuʼa. Neʼe teitei hola tolu te fai ʼohoana ʼaia. Neʼe ʼui fēnei e Raymond, te tagata ʼāfea, “ ʼe mole galo anai kia ʼau te lelei ʼo te ʼohoana ʼaia.”
ʼI te temi ʼaē neʼe ʼohoana ai ia Welsh pea mo Elthea, neʼe nā gāue ʼi Afelika Saute, ʼi te filiale ʼo te Watch Tower Bible and Tract Society. Neʼe mole feala ke nā fai he kātoaga lahi. Ko ʼihi Kilisitiano neʼe nātou fili ke nātou tuku tanatou minisitelio temi katoa, moʼo kumi gāue, ke feala hanatou fai he kātoaga lahi ʼo tonatou ʼohoana. Kae neʼe mole fakahemala ia Welsh pea mo Elthea ʼi tanā fakamaʼamaʼa tonā ʼohoana, he neʼe lava ai te hoko atu ʼo tanā tauhi ki te ʼAtua ʼi te minisitelio temi katoa, ʼo aʼu ki te tupu ʼa Zinzi.
Kae e feafeaʼi leva kapau ʼe fili e he taumatuʼa ke fai he ʼu musika ʼo te mālama ʼi tanā ʼohoana, pea mo nātou memeʼe? Pea e feafeaʼi mo kapau ʼe nā loto ke fakaʼaogaʼi te vino pe ko te tahi ʼu faʼahiga kava? E feafeaʼi mo kapau ʼe nā lava fai he kātoaga lahi ʼo tanā ʼohoana? Koteā ʼaē ʼe feala ke nā fai ke gali te lafeti ʼaia mo te kau atolasio ʼa te ʼAtua? ʼE tonu ke tou vakavakaʼi lelei te ʼu fehuʼi ʼaia, heʼe fakatotonu mai e te Tohi-Tapu: “Pe koutou kakai, pe koutou iʼinu, pe ko he meape e koutou fai, koutou fai ia meafuape ki te kololia o te Atua.”—1 Kolonito 10:31.
ʼAua Naʼa Fai Fakavale Te Lafeti
ʼE tahitahiga te fai ʼo he lafeti ʼe mole fakafiafia. ʼE feala ke fakatupu tuʼutāmaki mo kapau ʼe lahi fau te fakafiafia, pea mo fai fakavale te lafeti ʼaia. ʼE lahi te ʼu fai ʼohoana ʼo te mālama, ʼe fai ai e te hahaʼi te ʼu meʼa ʼe fakaufiufi ki te ʼAtua. Ohage la, ʼe ko he agamāhani te konahia ʼa te hahaʼi. Meʼa fakaʼofaʼofa foki, he neʼe hoko te meʼa ʼaia ʼi ʼihi fai ʼohoana ʼa te kau Kilisitiano.
ʼE fakatokaga fēnei mai e te Tohi-Tapu, ko “te kava ʼe logoaʼa.” (Tāʼaga Lea 20:1) Ko te kupu faka Hepeleo ʼaē neʼe fakaliliu ʼaki te kupu “logoaʼa,” ko tona faka ʼuhiga, “ ʼe kita logoaʼa mālohi.” Kapau ʼaki te kava, ʼe feala ke logoaʼa ai he tahi, e feafeaʼi age la mo kapau ʼe fakatahitahi he kaugamālie ʼo nātou konahihia? ʼE hā lelei mai, ʼe faigafua te liliu ʼo te ʼu fakafiafia ʼaia ko he ʼu lakaga ʼe maʼu ai “te u konahia, te u [“fakafiafia fakavale,” MN] pea mo ihiʼage mea e tatau mo te u mea aeni,” ʼaē ʼe ʼui e te Tohi-Tapu ʼe ko “te u gaue a te kakano.” Ko nātou ʼaē ʼe nātou fai te ʼu aga ʼaia ka mole nātou fakahemala, ʼe mole feala ke nātou maʼu te maʼuli heʼegata, ʼi te takitaki ʼo te Puleʼaga ʼo te ʼAtua.—Kalate 5:19-21.
Ko te kupu faka Keleka ʼaē neʼe fakaliliu ʼaki te kupu “fakafiafia fakavale,” neʼe fakaʼaogaʼi moʼo talanoa ki he kau tūpulaga konānā ʼe nātou feʼoloʼaki logoaʼa ʼi te ala, pea ʼe nātou hiva, mo memeʼe pea mo fai mahōlō. Kapau ʼe fakaʼaogaʼi fakavale te kava ʼi he fai ʼohoana, pea mo fai he musika logoaʼa pea mo he ʼu meʼe fakavale, ko te tuʼutāmaki moʼoni ʼaē ka hoko, ko te liliu ʼo te lafeti ʼaia ko he fakafiafia fakavale. ʼI te taʼi lafeti ʼaia, ʼe faigafua anai kia nātou ʼaē ʼe vaivavai ʼi te faʼahi fakalaumālie, ke nātou tō ki te fakahala, pea mo nātou fai te ʼu aga ʼo te kakano ohage ko “te feauaki, te agaʼuli, te faiʼaga, [peʼe ko] te ita.” Koteā ʼaē ʼe feala ke tou fai ke mole hoko te ʼu aga ʼaia ʼo te kakano, ʼi te fakafiafia ʼo te fai ʼohoana faka Kilisitiano? Moʼo tali ki te fehuʼi ʼaia, tou vakaʼi te fai ʼohoana ʼe talanoa kiai te Tohi-Tapu.
Te ʼOhoana Neʼe Kau Kiai Sesu
ʼI te tahi ʼaho, neʼe fakaafe ia Sesu pea mo tana kau tisipulo ke nātou ʼolo ki te fai ʼohoana neʼe hoko ʼi Kana ʼi Kalilea. Neʼe nātou tali te fakaafe ʼaia, pea neʼe fai e Sesu te meʼa moʼo tokoni ki te fakafiafia ʼo te lafeti ʼaia. Neʼe mole kei ʼi ai he vino, pea neʼe ina fai te milakulo moʼo foaki he tahi vino ʼe lelei age. ʼE mahino ia, ʼi te ʼosi ʼo te fai ʼohoana, ko te vino ʼaē neʼe toe neʼe ʼaoga ki te tagata ʼohoana ʼaē neʼe loto fakafetaʼi, ʼo feiā mo tona famili.—Soane 2:3-11.
ʼE lahi te ʼu puani ʼe feala ke tou tāʼofi ʼi te fai ʼohoana ʼaia ʼaē neʼe kau kiai Sesu. ʼUluaki, ko Sesu mo tana kau tisipulo neʼe mole nātou ʼolo fakapunamaʼuli atu ki te fai ʼohoana. ʼE ʼui lelei mai e te Tohi-Tapu neʼe fakaafe nātou. (Soane 2:1, 2) ʼO toe feiā pe, ʼi te ʼu lea fakatātā e lua ʼo ʼuhiga mo te ʼu fai ʼohoana, neʼe ʼui tuʼumaʼu e Sesu ko te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe ʼolo kiai, neʼe ko he kau fakaafe.—Mateo 22:2-4, 8, 9; Luka 14:8-10.
ʼI ʼihi fenua, ʼe ko he agaʼi fenua ke ʼolo te kolo katoa ki he fai ʼohoana, tatau aipe pe neʼe mole fakaafe nātou. Kae ko te taʼi fai ʼaia ʼe tupu ʼaki ai he faigataʼaʼia ʼi te faʼahi faka paʼaga. Kapau ʼe mole maʼu koloā te taumatuʼa, pea ʼe lagi nā tohi maʼua anai moʼo toʼo te meʼa kai pea mo te meʼa ʼinu ki te hahaʼi kaugamālie ʼaia. Koia, kapau ko he taumatuʼa Kilisitiano ʼe nā fakatuʼutuʼu ke nā fai he kiʼi lafeti ʼaki he ʼu hahaʼi neʼe nā fakaafe, pea ʼe tonu ki te ʼu tēhina mo tuagaʼane ʼaē neʼe mole fakaafe, ke nātou mahino ki te faʼahi ʼaia ʼo fakaʼapaʼapa kiai. Ko te tagata neʼe ʼohoana ʼi te kolo ko Le Cap, ʼi Afelika Saute, neʼe ina fakaafe te toko 200 ki tana ʼohoana. Kae neʼe ʼōmai te toko 600, pea neʼe ʼosi vave ai te meʼa kai. ʼI te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe mole fakaafe, neʼe ʼi ai te kau tulisi neʼe ʼōmai kā moʼo mamata te kolo ʼo Le Cap ʼi te fakaʼosi vāhaʼa ʼaē neʼe fai ai te ʼohoana. Ko te tagata ʼaē neʼe ina fakamamata kia nātou te kolo ʼaia, neʼe ko te kāiga ʼo te taʼahine ʼaē neʼe ʼohoana, pea kia ia neʼe feala pe hana ʼaumai te hahaʼi ʼaia ki te lafeti, ka mole ina fakalavelave muʼa ki te taumatuʼa!
Kapau ʼe mole ʼui ʼe feala ki te hahaʼi fuli ke nātou ʼolo ki he lafeti, pea ko he tisipulo moʼoni ʼa Sesu ʼe mole ʼalu anai ki he fai ʼohoana mo kapau neʼe mole fakaafe, pea ʼe mole ina kai anai te meʼa kai ʼaē neʼe gaohi maʼa te kau fakaafe. Ko nātou ʼaē ʼe fia ʼolo ki he lafeti ʼo he fai ʼohoana ka neʼe mole fakaafe nātou, ʼe tonu ke nātou fai te ʼu fehuʼi ʼaenī, ‘Ko taku ʼalu ki te lafeti ʼaia ʼe mole hā ai koa la taku mole ʼofa ki te taumatuʼa ʼaē neʼe hoki ʼohoana? ʼE mole ʼau fakatupu anai koa he kavega, pea mo pulihi ai te fiafia ʼo te lafeti ʼaia?’ ʼE mole tonu ke ʼita he Kilisitiano mo kapau neʼe mole fakaafe, kae ʼaki he agapoto ʼe ina momoli anai hana tohi moʼo fakahā tana ʼofa ki te taumatuʼa, pea mo fakaʼamu ke tapuakiʼi nāua e Sehova. Tahi ʼaē meʼa, ʼe feala ke tokoni ki te taumatuʼa ʼaki he kiʼi meʼa ʼofa, moʼo lagolago ki te fiafia ʼo tanā fai ʼohoana.—Tagata Tānaki 7:9; Efeso 4:28.
Ko Ai ʼAē ʼe Ina Fakatuʼutuʼu Te Lafeti?
ʼI ʼihi fenua ʼi Afelika, ʼe loto e te agaʼi fenua ke fai e te ʼu hahaʼi matutuʼa ʼo te famili, te ʼu fakatuʼutuʼu ʼo te fai ʼohoana. ʼE lagi fiafia ai te taumatuʼa, heʼe maʼamaʼa ai kia nāua ʼi te faʼahi faka paʼaga. Tahi ʼaē meʼa, ʼe feala ke nā manatu ai ʼe nā ʼāteaina mai te ʼu meʼa ʼaē ʼe feala ke hoko ʼi te lafeti ʼaia. Kae ʼi muʼa ʼo hanā tali he faʼahiga fakatuʼutuʼu ʼe fai ʼaki he lotolelei e tonā ʼu kāiga, ʼe ʼuluaki vakaʼi muʼa e te taumatuʼa peʼe nātou mulimuli anai ki te ʼu meʼa fuli ʼaē ʼe nā loto kiai ʼo ʼuhiga mo te lafeti ʼaia.
Logola ko Sesu neʼe ko te ʼAlo ʼo te ʼAtua ʼaē “nee haele ifo mai Selo,” ʼe mole fakahā mai e te Tohi-Tapu neʼe ko ia ʼaē neʼe ina takitaki pea mo fai te ʼu fakatuʼutuʼu ʼo te fai ʼohoana ʼaē neʼe hoko ʼi Kana. (Soane 6:41) Kae ʼe ina fakahā mai neʼe ʼi ai te tahi kehe neʼe hinoʼi ko “te pule o te kaitahi.” (Soane 2:8) Pea ko te tagata ʼaia neʼe tonu ke mulimuli ki te ʼu fakatuʼutuʼu ʼo te pule famili, te tagata ʼaē neʼe hoki ʼohoana.—Soane 2:9, 10.
Ko te ʼu famili Kilisitiano ʼo te taumatuʼa, ʼe tonu ke nātou fakaʼapaʼapa ki te pule famili foʼou ʼaē neʼe fakanofo e te ʼAtua. (Kolose 3:18-20) ʼE ko tona maʼua ke ina vakavakaʼi te ʼu meʼa ʼaē ka fai ʼi tana fai ʼohoana. Kae ʼe tonu ke fakapotopoto te tagata ʼohoana, pea ʼe ina lava fakaʼaogaʼi te ʼu tokoni ʼaē ʼe fai age e tona ʼohoana, mo tana ʼu mātuʼa, pea mo te ʼu mātuʼa ʼo tona ʼohoana. Kae kapau leva ʼe fia fakatuʼutuʼu tonu e te ʼu famili te fai ʼohoana, ka mole nātou mulimuli ki te ʼu fakatuʼutuʼu ʼa te taumatuʼa, pea ʼe feala ke nā fakafisi lelei ki tanatou fia tokoni age, pea ke nā totogi tonu te ʼu meʼa ʼo te lafeti ke faigafua. Kapau ʼe fai feiā, pea ʼe mole hoko anai he meʼa ʼe mole loto kiai te taumatuʼa. Ohage la, ʼi te fai ʼohoana faka Kilisitiano ʼi Afelika, ko te kāiga ʼe mole kau ʼi te moʼoni, neʼe ina takitaki te lafeti ʼaia pea neʼe ina hiki tona ipu moʼo fakamanatu ki te ʼu kui ʼaē kua mamate.
ʼI ʼihi temi, ko te taumatuʼa ʼe nā tomuʼa mavae ka heʼeki ʼosi tonā lafeti. ʼI te taʼi ʼaluʼaga ʼaia, ʼe tonu ki te tagata ʼohoana ke ina hinoʼi he ʼu tēhina fakapotopoto moʼo leʼoleʼo ki te lafeti, ke mulimuli tuʼumaʼu ki te ʼu lekula faka Tohi-Tapu, pea ke fakaʼosi ʼi he hola fakapotopoto.
Ke Fai He Fakatuʼutuʼu Lelei Pea Mo Fakapotopoto
ʼE mahino ia, neʼe lahi te meʼa kai lelei ʼi te fai ʼohoana ʼaē neʼe kau kiai Sesu, heʼe ʼui e te Tohi-Tapu neʼe ko te kātoaga. Ohage ko te meʼa ʼaē neʼe tou fakatokagaʼi, neʼe toe lahi foki mo te vino. Neʼe lagi lelei te musika pea mo te ʼu meʼe, he neʼe ko te agamāhani ʼaia ʼo te maʼuli ʼa te kau Sutea. Neʼe fakahā e Sesu te faʼahi ʼaia ʼi tana lea fakatātā ʼiloa ʼo te foha maumau koloā. ʼI te hisitolia ʼaia, ko te tāmai maʼu koloā, neʼe fiafia ʼaupito ʼi te toe liliu mai ʼo tona foha ʼaē neʼe fakahemala, ʼo ina ʼui fēnei: “Tou kakai mo fakafiafia.” Neʼe ʼui e Sesu, ʼi te lafeti ʼaia neʼe ʼi ai “te musika mo te mee.”—Luka 15:23, 25.
Kae ʼe tou fakatokagaʼi, ʼe mole ʼui fakahagatonu mai e te Tohi-Tapu pe neʼe ʼi ai he musika pea mo he ʼu meʼe ʼi te fai ʼohoana ʼaē neʼe fai ʼi Kana. ʼE hā ʼaki mai, ʼi te ʼu fakamatala fuli ʼaē ʼe fai e te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te ʼu fai ʼohoana, ʼe mole talanoa ia ki he ʼu meʼe. ʼE mahino ia, ʼi te ʼu kaugana agatonu ʼo te ʼAtua ʼi te ʼu temi faka Tohi-Tapu, ko te meʼe neʼe mole ko he meʼa neʼe nātou fai māhani, pea neʼe mole ko te faʼahi tāfito ʼaia ʼo tonatou ʼu fai ʼohoana. Koteā ʼaē ʼe feala ke tou tāʼofi ʼaki te puani ʼaia?
ʼI ʼihi fai ʼohoana faka Kilisitiano ʼi Afelika, ʼe fakaʼaogaʼi ai te ʼu foʼi fakatagi mālohi. ʼI te leʼolahi fau ʼo te musika, ʼe faigataʼa te fai palalau ʼa te kau fakaafe. ʼI ʼihi temi ʼe mole feʼauga te meʼa kai, kae ʼe lahi te ʼu meʼe, ʼo faigataʼa ai te fakatātāʼofi ʼa te hahaʼi. ʼE mole kei fai te lafeti ʼuhi ko te fai ʼohoana, kae kua liliu ia ko he lakaga ke memeʼe ai te hahaʼi. Tahi ʼaē meʼa, ka leʼolahi fau te musika, pea ʼe ʼōmai ai te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe mole fakaafe ʼo fakatupu maveuveu.
Mai tona ʼuhiga ʼaē ko te ʼu fakamatala ʼa te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te ʼu fai ʼohoana, ʼe mole nātou faka maʼuhigaʼi te musika pea mo te meʼe, ʼe mole koa la ko he tokoni ʼaia moʼo takitaki he taumatuʼa ke nā fakatuʼutuʼu he fai ʼohoana ʼe fakavikiviki anai kia Sehova? Tahi ʼaē faʼahi, moʼo teuteuʼi te ʼu tuʼuga ʼohoana neʼe hoki fai ʼi te potu saute ʼo Afelika, neʼe filifili te kau tūpulaga Kilisitiano ke nātou teuteuʼi tanatou meʼe ki te fai ʼohoana, pea neʼe lahi te ʼu hola ʼaē neʼe nātou fakaʼaogaʼi moʼo akoako te ʼu meʼe faigataʼa. Lolotoga ni ʼu māhina, neʼe lahi ʼaupito tonatou temi ʼaē neʼe puli kiai. Kae ʼe tonu ki te kau Kilisitiano ke nātou “fakaʼaoga lelei te temi-nei” ki “te ʼu meʼa ʼaē ʼe maʼuhiga tāfito,” ohage ko te gāue fai faka mafola, te ako takitokotahi, pea mo te ʼolo ki te ʼu fono.—Efeso 5:16; Filipe 1:10, MN.
ʼE hā mai ʼi te tuʼuga vino ʼaē neʼe foaki e Sesu, neʼe ko he kātoaga lahi pea mo faigataʼa te fai ʼohoana ʼaē neʼe hoko ʼi Kana. Kae ʼe mahino papau ia, ko te lafeti ʼaia neʼe mole hoko ai he ʼu maveuveu, pea neʼe mole lagi konahia te kau fakaafe, ohage ko tona fai ʼi ʼihi fai ʼohoana ʼa te kau Sutea. (Soane 2:10) He koʼe ʼe tou faka tui ki te faʼahi ʼaia? He neʼe kau ai te ʼAliki ko Sesu Kilisito. ʼI te ʼu tagata fuli, ʼe tou ʼiloʼi papau neʼe ko Sesu tāfito ʼaē neʼe mulimuli lelei ki te fakatotonu ʼa te ʼAtua, ʼaē ʼe ina ʼui fēnei ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakakaugā kovi: “ ʼAua naʼa ke nofo ʼi te lotolotoiga ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe nātou ʼinu fakavale te vino.”—Tāʼaga Lea 23:20.
Koia, kapau ʼe fakatuʼutuʼu e he taumatuʼa ke fakaʼaogaʼi ai he vino pe ko he tahi faʼahiga kava ʼi tanā ʼohoana, pea ʼe tonu ke nā tokaga ʼo hinoʼi he ʼu hahaʼi fakapotopoto ke nātou leʼoleʼo lelei te faʼahi ʼaia. Kapau ʼe nā fakatuʼutuʼu ke ʼi ai he musika, pea ʼe tonu ke nā filifili lelei te ʼu musika, pea ke nā hinoʼi he tahi ke ina leʼoleʼo ke mole mālohi fau te musika. ʼE mole tonu ki te kau fakaafe ke nātou fai hanatou ʼu tonu ʼi te lafeti ʼaia, peʼe nātou ʼaumai he ʼu musika ʼe mole lelei, peʼe nātou faiga ke faka leʼolahi fau te musika. Kapau ʼe fakatuʼutuʼu ke memeʼe te hahaʼi, pea ʼe tonu ke fai ʼaki he aga fakaʼapaʼapa pea mo fai fakapotopoto. Kapau ko hatatou ʼu kāiga ʼo te mālama, pe ko he ʼu Kilisitiano ʼe mole fakapotopoto ʼe nātou fai he ʼu meʼe ʼe mole lelei peʼe mole mata fakaʼapaʼapa, pea ʼe tonu ki te tagata ʼohoana ke ina fetogi te faʼahiga musika, peʼe ina kolekole lelei ke tuku te meʼe. He kapau ʼe mole ina fai te faʼahi ʼaia, pea ʼe feala ke liliu te lafeti ko he fakafiafia ʼe tupu ai he ʼu maveuveu pea mo fakatupu tūkia.—Loma 14:21.
Mai tona ʼuhiga ʼaē ʼe ʼi ai te ʼu faʼahiga meʼe pea mo te ʼu faʼahiga musika ʼo te temi nei ʼe mole lelei, pea mo te fakaʼaogaʼi vale ʼo te kava, ʼe lahi te ʼu tagata ʼohoana neʼe nātou fakatuʼutuʼu ke mole fai te ʼu meʼa ʼaia ʼi tanatou fai ʼohoana. Ko ʼihi neʼe valokiʼi ʼi tanatou fai te faʼahi ʼaia, kae ʼe mole tonu ke feiā, heʼe tou fia vikiʼi tanatou loto ʼaē ke mole hoko he meʼa ʼe feala ke ʼulihi ai te huafa taputapu ʼo te ʼAtua. ʼI te tahi faʼahi, ko ʼihi tagata ʼohoana ʼe nātou fakatuʼutuʼu ke fai he ʼu musika lelei, ke memeʼe te hahaʼi, pea mo fakaʼaogaʼi fakapotopoto te kava. Tatau aipe pe koteā te tonu ʼaē ka fai, kae ʼe ko te tagata ʼohoana ʼaē ʼe tonu ke ina vakaʼi pe koteā te ʼu meʼa ʼaē ka hoko ʼi tona lafeti.
ʼI Afelika, ko ʼihi Kilisitiano vavale ʼe nātou fehiʼa ki te ʼu fai ʼohoana ʼaē ʼe mole fai ai he musika pea mo he ʼu meʼe, pea ʼe nātou ʼui ʼe hage ko he fai ʼavaifo. Kae ʼe mole ko he manatu fakapotopoto. Ko te ʼu gāue ʼo te kakano agahala, ʼe feala ke nātou fakatupu he fiafia faka temi, kae ʼe hoha ai te leʼo ʼo loto ʼo te kau Kilisitiano, pea ʼe ʼulihi ai te huafa ʼo te ʼAtua. (Loma 2:24) ʼI te tahi faʼahi, ko te laumālie maʼoniʼoni ʼo te ʼAtua ʼe ina fakatupu te fiafia moʼoni. (Kalate 5:22) ʼE lahi te ʼu taumatuʼa Kilisitiano ʼe nātou manatuʼi ʼaki he loto fiafia te ʼaho ʼo tonatou ʼohoana, heʼe nātou ʼiloʼi neʼe ko he lakaga fakafiafia pea neʼe mole ko “he mea fakatupu higa ki he tahi.”—2 Kolonito 6:3.
ʼE kei manatuʼi e Welsh pea mo Elthea te vikiʼi ʼo tonā ʼohoana e tonā ʼu kāiga ʼo te mālama ʼaē neʼe ʼōmai ki te fakafiafia ʼaia. Neʼe ʼui e te tahi: “Kua mātou fiu ʼi te ʼu fai ʼohoana logoaʼa ʼaē ʼe fai ia ʼaho nei. Neʼe ʼau leleiʼia pea neʼe ko he fetogi kia ʼau taku kau ki he fai ʼohoana ʼe mole maʼu ai he ʼu aga ʼe kovi.”
Ko te meʼa ʼaē ʼe maʼuhiga tāfito, he ko te ʼu fai ʼohoana ʼaē ʼe maʼu ai te fiafia pea mo te fakaʼapaʼapa, ʼe nātou fakavikiviki ki te Tupuʼaga ʼo te ʼohoana, ia Sehova ʼAtua.
[Talanoa ʼo te pasina 22]
TE ʼU TOKONI KI HE FAI ʼOHOANA
• Kapau ʼe koutou fakaafe hokotou kāiga ʼo te mālama ke ina fai hana palalau, ʼe kua koutou ʼiloʼi lelei koa ʼe mole ina fai anai he agaʼi fenua ʼe mole ʼalutahi mo te Tohi-Tapu?
• Kapau ʼe fai anai he musika, kua koutou filifili koa he ʼu musika lelei?
• ʼE mole leʼolahi fau anai koa te musika?
• Kapau ʼe lava memeʼe te hahaʼi, pea ʼe mata fakaʼapaʼapa anai koa te ʼu meʼe ʼaia?
• ʼE fakaʼaogaʼi fakapotopoto anai koa te kava?
• Ko te ʼu tēhina ʼaē neʼe hinoʼi, ʼe nātou leʼoleʼo anai koa te faʼahi ʼaia?
• Kua fakatuʼutuʼu koa he hola fakapotopoto moʼo fakagata ai te lafeti?
• ʼE ʼi ai anai koa he ʼu tēhina takitaki moʼo vakaʼi te fakaʼaluʼalu lelei ʼo te lafeti ʼo aʼu ki te fakaʼosi?