¿Achkë nqatamaj qa chrij ri xkiʼän Jehová chqä Jesús qmä röj?

1. ¿Achkë utzil nqïl taq nqanataj rkamik Jesús ronojel jnaʼ?

¿TAPEʼ chë kan jun nüm spanïk xyaʼ Jehová chqë taq xyaʼ Rkʼajol pa kamïk qmä röj? (2 Cor. 9:15). Rma ri spanïk riʼ, röj nqkowin nq·ok ramigos Jehová chqä nqkowin nqïl qakʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta. Kʼo kʼïy rma rchë nqtyoxin che rä Jehová, ri xyaʼö re spanïk reʼ chqë rma kowan nqrajoʼ (Rom. 5:8). Rchë ronojel mul nqtyoxin che rä Jehová chqä rchë ma nqamestaj ta ri xuʼän ryä chqä Rkʼajol qmä röj, Jesús xuʼij chë ronojel jnaʼ nkʼatzin nqanataj rkamik (Luc. 22:19, 20).

2. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

² Re jnaʼ reʼ, xtqanataj rkamik Jesús ri sábado 12 de abril rchë 2025. Kantzij na wä chë jontir nqajoʼ nqapon chpan ri moloj xtbʼan ri qʼij riʼ. Ye kʼa taq majanä tbʼeqä ri qʼij riʼ o taq ya xqʼax, ütz nqchʼobʼon chrij ri xkiʼän Jehová chqä Jesús qmä röj. Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë nqatamaj qa chrij ri xkiʼän ryeʼ pa qawiʼ. Y chpan ri jun chik tjonïk xtqatzʼët achkë utzil nqïl rma riʼ y achkë rbʼanik nqakʼüt chë nqtyoxin.

RI NQATAMAJ QA CHRIJ JEHOVÁ

3. ¿Achkë rma nqaʼij chë rkamik jun achï xkowin xerköl kan pa millón winäq? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

³ Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chqawäch chë Jehová nqä chwäch chë kan pa rbʼeyal nbʼan che rä jontir (Deut. 32:4). ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma Adán ma xnmaj ta rtzij Dios, jontir röj ri ralkʼwal ryä, kʼo qa mak chqä kamïk chqij (Rom. 5:12). Jehová xtäq pä Jesús rchë xqrköl pa rqʼaʼ ri mak chqä ri kamïk. Ye kʼa ¿nkowin komä rkamik jun achï ri majun ta mak chrij yerköl kan pa millón winäq? Jaʼ, nkowin, y ri apóstol Pablo xuʼij achkë rma. Ryä xuʼij: «Xa rma jun achï [Adán] ri ma xnmaj ta tzij, ye kʼïy winäq xebʼeʼok ajmakiʼ, ke riʼ chqä, xa rma jun achï [Jesús] ri kan xnmaj tzij, ye kʼïy winäq xkekowin xtkikʼwaj jun chöj kʼaslemal chwäch Dios» (Rom. 5:19; 1 Tim. 2:6). Reʼ ntel chë tzij chë, si röj kʼo qa mak chqij chqä nqkäm xa rma jun achï ri majun ta mak chrij ma xnmaj ta rtzij Dios, rchë nqkol, xa xuʼ chqä nkʼatzin chë jun achï ri majun ta mak chrij nunmaj rtzij Dios.

4. ¿Achkë rma Jehová ma chaq ke riʼ ta xmestaj qa rmak Adán chqä xyaʼ qʼij chë ralkʼwal nkïl kikʼaslemal ri ma nkʼis ta?

⁴ Ye kʼa ¿kan xkʼatzin komä xkäm Jesús rchë xqrköl? ¿Xkowin ta komä Jehová xmestaj qa rmak Adán y nuyaʼ qʼij chkë ralkʼwal nkïl kikʼaslemal ri ma nkʼis ta we nkinmaj tzij? Chqawäch röj ri winäq, rkʼë jbʼaʼ ütz ta xbʼan ya riʼ. Ye kʼa ma tqamestaj ta chë Jehová kan pa rbʼeyal nuʼän che rä jontir. Rma riʼ ma xkowin ta chaq ke riʼ xyaʼ qa rmak Adán chqä nuʼän chë achiʼel ta majun ta xbʼanatäj.

5. ¿Achkë rma ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová ronojel mul yë ri ütz xtuʼän?

⁵ Ye kʼa tqabʼanaʼ che rä chë Jehová ma ta xtäq pä Rkʼajol chqä xyaʼ ta qʼij chë ralkʼwal Adán ri kʼo qa mak chkij xkïl ta kikʼaslemal ri ma nkʼis ta. ¿Achkë ta xbʼanatäj? Xa ta ryä xuʼän riʼ, xkʼüt ta chë ma pa rbʼeyal ta nuqʼät tzij, y ri winäq rkʼë jbʼaʼ xkiquʼ ta chë xa nujäl rtzij chqä chë rkʼë jbʼaʼ ma xtuʼän ta jojun chkë ri rtzjun. Ye kʼa komä ma nqaquʼ ta chë ya riʼ xtbʼanatäj, rma Jehová kan pa rbʼeyal xqʼät tzij tapeʼ xkʼatzin xyaʼ Rkʼajol pa kamïk. Rma riʼ qayaʼon chwäch qan chë ryä ronojel mul yë ri ütz xtuʼän.

6. ¿Achkë rma nqaʼij chë rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chë Jehová kowan nqrajoʼ? (1 Juan 4:9, 10).

⁶ Rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chë Jehová kan pa rbʼeyal nuʼän che rä jontir, ye kʼa nukʼüt chqä chë ryä kowan nqrajoʼ (Juan 3:16; taskʼij 1 Juan 4:9, 10). Jehová xyaʼ Rkʼajol pa kamïk rma nrajoʼ chë röj nqïl qakʼaslemal ri ma nkʼis ta chqä nq·ok chpan rfamilia. Taquʼ rij ya reʼ: taq Adán xmakun, ryä xel qa chpan rfamilia Jehová. Rma riʼ taq röj xqaläx, ma xqaläx ta chpan rfamilia Dios. Ye kʼa rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, ri winäq ri nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij Dios chqä nkinmaj rtzij, kʼo jun qʼij xkekowin na xkeʼok chpan rfamilia Dios. Yajün komä Jehová nuküy qamak chqä nuyaʼ qʼij chqë rchë jnan nuʼän qawäch rkʼë ryä chqä kikʼë qachʼalal pa congregación. ¡Kantzij na wä chë Jehová kowan nqrajoʼ! (Rom. 5:10, 11).

7. Taq nqaquʼ rij ri tijöj poqonal xqʼaxaj Jesús, ¿achkë rma nqaʼij chë ya riʼ nqrtoʼ rchë nqʼax chqawäch chë Jehová kowan nqrajoʼ?

⁷ Taq nqaquʼ rij ri xkʼatzin xtöj Jehová rchë xqrköl, nqʼax más chqawäch jaruʼ nqrajoʼ ryä. Satanás nuʼij chë majun ta jun winäq xtnman rtzij Dios taq yerqʼaxaj kʼayewal. Rchë Jehová xkʼüt chë ma ke riʼ ta, ryä xyaʼ qʼij chë Jesús xtäj poqän taq majanä wä tkamsäx (Job 2:1-5; 1 Ped. 2:21). Jehová xtzʼët taq ri winäq xetzeʼen chrij Jesús y taq ri soldados kowan xkichʼäy chqä xkibʼajij chwäch cheʼ. Chqä xtzʼët taq Rkʼajol kowan xtäj poqän rchë xkäm (Mat. 27:28-31, 39). Jehová xkowin ta xerqʼät ri winäq riʼ, y xkowin ta xuʼän riʼ taq ryeʼ xkiʼij: «Tkol kʼa rma Dios we nrajoʼ nutoʼ pä» (Mat. 27:42, 43). Xa ta ryä xuʼän riʼ, ma ta xqkol y komä ma ta qayoʼen apü jun ütz kʼaslemal. Rma riʼ, Jehová xyaʼ qʼij chë Rkʼajol xtäj poqän kʼa taq xkäm.

8. ¿Achkë rma nqaʼij chë Jehová kowan xtäj poqän taq xtzʼët jontir ri xbʼan che rä Rkʼajol? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁸ Jehová ma xksaj ta rchqʼaʼ rchë xköl Rkʼajol chwäch ri tijöj poqonal xqʼaxaj, ye kʼa reʼ ma ntel ta chë tzij chë ryä ma nunaʼ ta ri nkinaʼ nkʼaj chik. Jehová kan achiʼel rbʼanik ryä kan ke riʼ rbʼanik xuʼän qa chqë, y röj kan nqanaʼ ri nkinaʼ nkʼaj chik. Reʼ ntel chë tzij chë ryä chqä kan xtäj poqän taq xtzʼët jontir ri xbʼan che rä Rkʼajol. Le Biblia nuʼij chë kʼo jmul, ryä kan xsokotäj ran chqä xbʼison taq xtzʼët ri ma ütz ta yekiʼän ri winäq (Sal. 78:40, 41). Komä qchʼobʼon chrij Abrahán chqä Isaac. Jehová xuʼij che rä Abrahán chë tkamsaj rkʼajol rchë nutzüj apü chwäch ryä (Gén. 22:9-12; Heb. 11:17-19). Kantzij na wä chë Abrahán kan kʼïy achkë xquʼ chqä xnaʼ taq najin wä nuʼän rbʼanik jontir rchë nukamsaj rkʼajol. ¿Y Jehová? ¿Achkë komä xnaʼ ryä taq xtzʼët chë ri winäq kowan xkichʼäy Rkʼajol, xkibʼajij chwäch jun cheʼ chqä xkikamsaj? Ryä kan kowan xbʼison chqä xtäj poqän. (Tatzʼetaʼ chpan jw.org ri video Ejemplos de fe: Abrahán [parte 2]).

9. ¿Achkë nukʼüt Romanos 8:32, 38, 39 chawäch chrij ri nunaʼ Jehová chawij rït chqä chkij jontir ri nkiyaʼ rqʼij?

⁹ Rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chqawäch chë majun ta chik jun nqjowan achiʼel Jehová, nixta ri más ütz qamigo kʼo ni jun qachʼalal pa qachoch ri más jnan rbʼanon qawäch rkʼë (taskʼij Romanos 8:32, 38, 39). Y ma xa xuʼ ta riʼ, Jehová más nqrajoʼ chwäch ri nqajoʼ qa qiʼ röj. Taquʼ rij ya reʼ: ¿nawajoʼ rït yakʼaseʼ chqä majun bʼëy yakäm ta? Jehová más na chik nrajoʼ chë rït yakʼaseʼ chqä majun bʼëy yakäm ta. ¿Nawajoʼ rït nkuy jontir amak? Jehová más na chik nrajoʼ nuchüp jontir amak. Ri nrajoʼ ryä ya riʼ nqakʼüt chë nqatyoxij ri xuʼän qmä röj, nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij chqä nqanmaj rtzij. Rkʼë jontir ya reʼ nqatzʼët chë rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chë Dios kowan nqrajoʼ. Chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew xtqkowin na xtqatamaj más chrij rbʼanik najowan Jehová (Ecl. 3:11).

RI NQATAMAJ QA CHRIJ JESÚS

10. a) Taq majanä wä tkamsäx, ¿achkë ma nrajoʼ ta wä Jesús? b) ¿Achkë xuʼän Jesús rchë xchʼajchʼobʼej rbʼiʼ Jehová? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro «Rkamik Jesús xchʼajchʼobʼej rbʼiʼ Jehová»).

¹⁰ Jesús ma nrajoʼ ta chë ri winäq itzel yetzjon chrij Rtat (Juan 14:31). Ryä xqʼabʼäx chrij chë xa najin nuqasaj rqʼij Dios chqä chë ma najin ta nuʼän ri nuʼij ri Pixaʼ. Jesús ma nrajoʼ ta wä chë ya riʼ nutzʼilbʼisaj rbʼiʼ Rtat, rma riʼ xuʼij ya reʼ che rä: «Nataʼ, we ütz nuʼän, tabʼanaʼ chë ma nqʼaxaj ta re kʼayewal reʼ» (Mat. 26:39). Rma Jesús ma xqʼäj ta rtzij Dios tapeʼ xkamsäx, ryä xkʼüt chë ri xuʼij Satanás chrij Jehová xa tzʼukün tzij.

11. ¿Achkë rbʼanik xkʼüt Jesús chë kowan xerajoʼ ri winäq? (Juan 13:1).

¹¹ Rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chqawäch chë ryä kowan yerajoʼ ri winäq, y más ri rtzeqelbʼëy (Prov. 8:31; taskʼij Juan 13:1). Jesús rtaman wä chë chwäch Rwachʼlew xkerqʼaxaj kʼayewal, xttäj poqän chqä xtkamsäx. Tapeʼ ke riʼ, kan rkʼë ronojel ran xtzjoj rchʼaʼäl Dios chkë ri winäq, xertjoj chqä xertoʼ. Ryä ma xuʼän ta riʼ xa rma rtaman chë ya riʼ kʼo chë nuʼän. Rma riʼ, yajün ri qʼij ri xkamsäx, ryä xjäm rwäch rchë xchʼäj kaqän rapóstoles, xkʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chqä xyaʼ kinaʼoj (Juan 13:12-15). Chrij riʼ, taq kʼo wä chik chwäch cheʼ, xkʼuqbʼaʼ rkʼuʼx ri aleqʼon ri xyaʼöx chuxkïn chqä xuʼij che rä Juan chë tchajij María, ri rteʼ (Luc. 23:42, 43; Juan 19:26, 27). Chpan jontir ri tiempo ri xtzjoj rchʼaʼäl Dios, Jesús xkʼüt chë xerajoʼ ri winäq chqä xyaʼ riʼ pa kamïk kimä ryeʼ.

12. ¿Achkë na más najin nuʼän Jesús qmä röj?

¹² Cristo xa jmul xkʼatzin xyaʼ riʼ pa kamïk, ye kʼa, kʼa kʼo na najin nuʼän qmä röj (Rom. 6:10). Ryä kʼo kʼïy najin nuʼän rchë nqïl utzil rma rkʼaslemal xyaʼ pa kamïk. Taquʼ rij jontir ri samaj nkʼatzin nuʼän rma ryä Qaqʼatöy Tzij, qaSumo Sacerdote chqä ri nukʼwan bʼey chwäch ri congregación (1 Cor. 15:25; Efes. 5:23; Heb. 2:17). Yë Jesús nmolö kichë qachʼalal ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj chqä ri xtyaʼöx kikʼaslemal chwäch Rwachʼlew. Ryä xtkʼïs ri samaj riʼ taq xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë nkʼis ri nimaläj tijöj poqonal (Mat. 25:32; Mar. 13:27).a Chqä, nukanuj rbʼanik rchë jontir ri nkiyaʼ rqʼij Dios nyaʼöx ronojel ri nkʼatzin chkë rchë nkikʼuqbʼaʼ más kikʼuʼx chrij Jehová chpan re rkʼisbʼäl taq qʼij reʼ (Mat. 24:45). Y chqawäch apü, chpan ri Mil Jnaʼ ri Xtqʼät Tzij, kʼa xtsamäj na rchë xtqrtoʼ pä. Achiʼel nqatzʼët, taq Jehová xyaʼ Rkʼajol pa kamïk, ryä ma xa xuʼ ta xuʼän riʼ rchë Rkʼajol xyaʼ rkʼaslemal qmä röj, xa rchë chqä nuyaʼ más utzil pa qawiʼ.

TATZʼETAʼ ACHKË MÁS NATAMAJ QACHRIJ RI XKIʼÄN JEHOVÁ CHQÄ JESÚS

13. ¿Achkë rma nqaʼij chë ri yachʼobʼon chrij ri xkiʼän Dios chqä Jesús pa qawiʼ xkaturtoʼ rchë xtatamaj más chrij rbʼanik yojkajoʼ ryeʼ?

¹³ Taq yachʼobʼon chrij ri xkiʼän Jehová chqä Jesús qmä röj, xtatamaj más chrij rbʼanik yojkajoʼ ryeʼ. Rkʼë jbʼaʼ ütz naskʼij jun o más Evangelios taq nbʼeqä ri qʼij ri xtqanataj rkamik Jesús. Tatjaʼ aqʼij rchë ma kʼïy ta naskʼij jun qʼij, rchë ke riʼ xkakowin xtatzʼët achkë nkʼaj chik nbʼanö chawä chë nawajoʼ Jehová chqä Jesús. Y ma tamestaj ta ya reʼ: takanuj rbʼanik rchë natzjoj chkë nkʼaj chik ri natamaj.

14. Rkʼë ri nuʼij Salmo 119:97 chqä ri nota, ¿achkë nkʼatzin nqaʼän rchë nqatamaj más chrij ri xkiʼän Jehová y Jesús qmä röj chqä chkij nkʼaj chik naʼoj? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁴ We rït kan kʼïy chik jnaʼ yït kʼo chpan rtinamit Jehová, rkʼë jbʼaʼ naquʼ we kʼa kʼo na más naʼoj natamaj qa chrij rbʼanik nuqʼät tzij Dios, chrij rbʼanik najowan o chrij rkamik Jesús. Ye kʼa ma tamestaj ta chë ronojel mul kʼo kʼakʼakʼ taq naʼoj nqkowin nqatamaj qa chrij riʼ. ¿Achkë xkatoʼö rchë xkeʼawïl ri naʼoj riʼ? Ri xkatoʼö ya riʼ nakanuj más anaʼoj chpan qapublicaciones. We naskʼij jun texto ri ma nqʼax ta chawäch, takanuj más naʼoj chrij riʼ. Chrij riʼ, xa bʼa achkë hora chpan ri qʼij, kachʼobʼon chrij ri xatamaj qa chrij Jehová, chrij Rkʼajol chqä chrij rbʼanik yatkajoʼ (taskʼij Salmo 119:97 chqä ri nota).

15. ¿Achkë rma nkʼatzin ma nqayaʼ ta qa nqakanuj más naʼoj chpan le Biblia?

¹⁵ Ma tikʼo ta akʼuʼx we ma ronojel ta mul kʼo kʼakʼakʼ taq naʼoj natamaj qa taq naskʼij rwäch aBiblia. Nqkowin nqaʼij chë ri nqaskʼij rwäch le Biblia achiʼel jbʼaʼ rkanuxik oro. Ye kʼïy winäq kan kʼïy horas o hasta kʼïy qʼij nukʼwaj chkiwäch rchë nkïl oro. Ma nikʼo ta kikʼuʼx nkikanuj rma chkiwäch ryeʼ, tapeʼ xa jbʼaʼ oro nkïl, ya riʼ kan kʼo rqʼij. Ye kʼa ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia kʼo más kiqʼij chwäch ri oro (Sal. 119:127; Prov. 8:10). Rma riʼ, ma tikʼo ta akʼuʼx naskʼij chqä natjoj awiʼ chrij le Biblia (Sal. 1:2).

16. ¿Achkë rbʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová chqä chrij Jesús?

¹⁶ Taq xtatjoj awiʼ chrij le Biblia, takanuj rbʼanik rchë nasmajij ri natamaj. Rkʼë jbʼaʼ ütz natzʼët achkë rbʼanik nakʼän anaʼoj chrij Jehová, ri kan pa rbʼeyal nuʼän che rä jontir. Rkʼë jbʼaʼ ütz naʼän riʼ taq ütz anaʼoj naʼän kikʼë jontir. Ütz chqä nakʼän anaʼoj chrij Jesús. Ryä kowan xrajoʼ Rtat chqä kowan xerajoʼ ri winäq, y rït xtakʼüt chqä ya riʼ we ma nakʼewaj ta natäj poqän xa rma nayaʼ rqʼij Dios, yeʼatoʼ qachʼalal tapeʼ kʼo sacrificios xtkʼatzin xtaʼän chqä natzjoj le Biblia chkë nkʼaj chik winäq, rchë ke riʼ ryeʼ xkekowin xtkïl utzil rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk.

17. ¿Achkë xtqatzʼët chpan ri jun chik tjonïk?

¹⁷ Taq más nqʼax chqawäch achkë xkʼatzin xkiʼän Jehová chqä Jesús rchë xojkiköl, más xkeqajoʼ ryeʼ. Y ryeʼ chqä más xkojkajoʼ röj (Juan 14:21; Sant. 4:8). Rma riʼ, tqaksaj jontir ri toʼïk ryaʼon Jehová chqë rchë nqatamaj más chrij ri xuʼän ryä chqä Rkʼajol pa qawiʼ. Chpan ri jun chik tjonïk xtqatzʼët achkë utzil nqïl rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk chqä achkë rbʼanik nqkowin nqakʼüt chë nqtyoxin che rä Jehová rma ri xuʼän qmä röj.