Ma tiyaʼ ta qʼij chë nchup «ruqʼaqʼ Jah»

1. ¿Achkë nuʼij le Biblia chkij kaʼiʼ winäq ri kantzij nkajoʼ kiʼ?

LE Biblia nuʼij chë ri kajowabʼäl kaʼiʼ winäq ri kantzij nkajoʼ kiʼ «achiʼel jun qʼaqʼ ri kowan nbʼrö, ri ruqʼaqʼ Jah. Tapeʼ ri yaʼ kan kowan ruchqʼaʼ, riʼ ma nkowin ta nuchüp ri ajowabʼäl kʼo chqakojöl, nixta nkowin nkʼwäx äl kimä ri raqän taq yaʼ» (Cant. 8:6, 7).b ¡Kan jaʼäl ri nuʼij le Biblia! Re tzij reʼ nkikʼüt chqawäch chë ri kʼlan taq winäq yekowin ronojel mul nkikʼüt chkiwäch chë nkajoʼ kiʼ.

2. ¿Achkë nkʼatzin nkiʼän ri kʼlan taq winäq rchë ronojel mul xtkajoʼ kiʼ?

² Ri kʼlan taq winäq nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë ronojel mul nkikʼüt chkiwäch chë nkajoʼ kiʼ. Tqaquʼ rij jun qʼaqʼ. Rchë jun qʼaqʼ ma nchup ta, nkʼatzin nyaʼöx más siʼ chpan. We ma xtbʼan ta riʼ, xa xtchup ri qʼaqʼ. Ke riʼ chqä nbʼanatäj kikʼë ri kʼlan taq winäq. Nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë ronojel mul nkikʼüt chkiwäch chë nkajoʼ kiʼ. Ye kʼa, rma kʼo mul nkʼis kirajil, nkïl jun yabʼil o nkïl jojun kʼayewal rchë yekikʼiytisaj ri kalkʼwal rkʼë jbʼaʼ ma xtkikʼüt ta chik chkiwäch chë nkajoʼ kiʼ. We rït yït kʼlan, ¿achkë ütz naʼän rchë ma nkʼis ta «ruqʼaqʼ Jah» pan akʼlajil? Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët oxiʼ naʼoj ri xkaturtoʼ rchë kan kiʼ akʼuʼx xtaʼän pan akʼlajil.c

MÁS JUNAN TBʼANAʼ IWÄCH RKʼË JEHOVÁ

3. ¿Achkë rma ri kʼlan taq winäq nkʼatzin junan nuʼän kiwäch rkʼë Jehová? (Eclesiastés 4:12; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

³ Rchë ma xtchup ta «ruqʼaqʼ Jah» kikʼë ri kʼlan taq winäq, ryeʼ nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë más junan nuʼän kiwäch rkʼë Jehová. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma we kan junan rubʼanon kiwäch rkʼë Jehová, ma xtkikʼewaj ta xtkismajij ri naʼoj yeruyaʼ ryä. Rchë ke riʼ xkekowin xkeqʼax chwäch xa bʼa achkë kʼayewal ri xtpë chkiwäch (taskʼij ruwäch Eclesiastés 4:12). Chqä ri winäq ri kan junan rubʼanon ruwäch rkʼë Jehová nutäj ruqʼij rchë nukʼüt ri naʼoj ri ye kʼo rkʼë ryä. Ütz runaʼoj nuʼän kikʼë ri nkʼaj chik, retaman nyoʼen chqä nkyun (Efes. 4:32–5:1). Ri kʼlan taq winäq ri xtkismajij ri naʼoj riʼ, ronojel mul xtkajoʼ kiʼ. Ri qachʼalal Lena, ri rukʼwan chik 25 junaʼ kʼlan, nuʼij: «¡Kan chaq bʼaʼ nawajoʼ chqä nanmaj rutzij jun winäq ri nrajoʼ Jehová!».

4. ¿Achkë rma Jehová xchaʼ José chqä María rchë xeʼok ruteʼ rutataʼ ri Mesías?

⁴ Tqatzʼetaʼ jun tzʼetbʼäl chpan le Biblia. Chkë jontir rujatzul David, Jehová xchaʼ José chqä María rchë xeʼok ruteʼ rutataʼ ri Mesías. ¿Achkë rma xeruchaʼ ryeʼ? Rma che kaʼiʼ ye rachiʼil ryä y rma retaman wä chë ryeʼ ronojel mul xtkiyaʼ ryä naʼäy chpan kikʼlajil. ¿Achkë nkitamaj qa ri kʼlan taq winäq chrij José chqä María?

5. ¿Achkë rubʼanik nkikʼän kinaʼoj ri achiʼaʼ chrij José?

⁵ José jun wä utziläj achï rma kan nunmaj wä rutzij Jehová. Dios oxiʼ mul xuʼij che rä achkë nkʼatzin nuʼän rkʼë ru-familia, y ryä kan xnmaj tzij tapeʼ rkʼë jbʼaʼ kʼayewal xuʼän chwäch (Mat. 1:20, 24; 2:13-15, 19-21). Rma José xnmaj rutzij Jehová, xkowin xchajij María. Kantzij na wä chë ya riʼ xbʼanö chë María xrajoʼ José chqä ma xqasaj ta ruqʼij. Rïx achiʼaʼ yixkowin chqä niʼän achiʼel xuʼän José y nikanuj inaʼoj chpan le Biblia rchë nichajij i-familia.d Taq rïx yeʼismajij ri naʼoj riʼ tapeʼ kʼo nkʼatzin nijäl pan ikʼaslemal, nikʼüt chë yeʼiwajoʼ iwixjayil. We xtiʼän riʼ kan ütz xtikʼwaj iwiʼ pan ikʼlajil. Jun qachʼalal ixöq aj Vanuatu, ri más jbʼaʼ 20 chik junaʼ kʼlan, nuʼij: «Taq rïn ntzʼët chë wachjil nukʼutuj runaʼoj che rä Jehová chqä nusmajij, más nwajoʼ. Ya riʼ yirutoʼ rchë nkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chrij ri nuchaʼ nuʼän».

6. ¿Achkë nkitamaj qa ri qachʼalal ixoqiʼ chrij María?

⁶ María jun wä utziläj rachiʼil Jehová. Ryä ma rma ta José xok rachiʼil Jehová y xkʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chrij. María kan retaman wä achkë nuʼij rupixaʼ Dios (tatzʼetaʼ ri nota de estudio rchë Lucas 1:46). Chqä nujäm wä ruwäch rchë nuquʼ rij ri nuskʼij (Luc. 2:19, 51). Kantzij na wä chë María jun utziläj ixöq rma kan kuw wä rachbʼilanïk rkʼë Jehová. Ye kʼïy qachʼalal ixoqiʼ pa qaqʼij komä nkitäj kiqʼij rchë nkikʼän kinaʼoj chrij María. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ya Émiko. Ryä nuʼij: «Taq ma yïn kʼlan ta wä, ntaman wä achkë nbʼän rchë kuw nuʼän ri wachbʼilanïk rkʼë Jehová. Ye kʼa taq xikʼleʼ, yë wä chik wachjil nchʼö rkʼë Dios y yë ryä ri nkʼwan bʼey rchë nqayaʼ ruqʼij Dios pa qa-familia. Xqʼalajin chi nwäch chë xa xuʼ xtinkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chrij Jehová we wachjil yirutoʼ. Ntaman wä chë rïn kʼo chë ntäj nqʼij rchë kuw nuʼän wachbʼilanïk rkʼë Jehová. Rma riʼ komä njäm nwäch rchë yichʼö rkʼë Jehová, nskʼij ruwäch Ruchʼaʼäl chqä yichʼobʼon chrij» (Gál. 6:5). Qachʼalal ixoqiʼ, we rïx nitäj iqʼij rchë kuw nuʼän iwachbʼilanïk rkʼë Jehová, ya riʼ xtbʼanö chë ri iwachjil más xkixrajoʼ (Prov. 31:30).

7. ¿Achkë nkitamaj qa ri kʼlan taq winäq chrij José chqä María?

⁷ José chqä María xkitoʼ kiʼ rchë kuw xuʼän kachbʼilanïk rkʼë Jehová. Ryeʼ kitaman wä chë nkʼatzin nkiyaʼ ruqʼij Dios pa ki-familia (Luc. 2:22-24, 41; 4:16). Kantzij na wä chë kʼo mul kʼayewal xuʼän chkiwäch, y más taq xejeʼ kalkʼwal. Tapeʼ ke riʼ xekowin xkiyaʼ ruqʼij Jehová. Ya reʼ jun utziläj tzʼetbʼäl chkiwäch ri kʼlan taq winäq. We rïx ye kʼo iwalkʼwal, rkʼë jbʼaʼ kʼayewal nuʼän chiwäch yixbʼä pa qamoloj chqä nijäm iwäch rchë niyaʼ ruqʼij Jehová pan iwachoch. Chqä, rkʼë jbʼaʼ kʼayewal nuʼän chiwäch nijäm iwäch rïx rchë nitjoj iwiʼ chrij le Biblia chqä rchë yixchʼö rkʼë Jehová. Ye kʼa ma timestaj ta chë, we junan niyaʼ ruqʼij Dios, más kuw xtuʼän iwachbʼilanïk rkʼë ryä y más junan xtuʼän iwäch rïx. Rma riʼ tiyaʼ naʼäy Jehová pan ikʼaslemal.

8. We kʼo kʼayewal chkiwäch, ¿achkë ütz nkiʼän ri kʼlan taq winäq rchë junan nkiyaʼ ruqʼij Jehová pa kachoch?

⁸ ¿Achkë ütz niʼän we kʼo kʼayewal iwlon pan ikʼlajil? Taq ya riʼ nbʼanatäj, rkʼë jbʼaʼ ma niwajoʼ ta niyaʼ ruqʼij Dios pan iwachoch. We ya riʼ najin nbʼanatäj iwkʼë rïx, tinukʼuj rij jun naʼoj ri nqä chiwäch chixkaʼiʼ. Ya riʼ rkʼë jbʼaʼ xkixurtoʼ rchë ütz xtikʼwaj iwiʼ pan ikʼlajil chqä rchë junan xtiyaʼ ruqʼij Jehová.

TIJAMAʼ IWÄCH RCHË YIXJEʼ JUNAN

9. ¿Achkë rma ri kʼlan taq winäq nkʼatzin nkijäm kiwäch rchë yejeʼ junan?

⁹ Qachʼalal, rïx más xtiwajoʼ iwiʼ rkʼë ikʼlaj we nijäm iwäch rchë yixjeʼ junan. Ya riʼ xkixurtoʼ rchë xtitamaj achkë nuquʼ chqä achkë nunaʼ ri ikʼlaj (Gén. 2:24). Tqatzʼetaʼ achkë xtzʼët Ruslán chqä ya Lilia taq kʼa riʼ jbʼaʼ xekʼleʼ. Ya riʼ xbʼanatäj jun 15 junaʼ qa. Ya Lilia nuʼij: «Xqʼalajin chqawäch chë ma ronojel ta mul xtqjeʼ junan, achiʼel qaquʼun wä röj. Kʼo wä kʼïy samaj nkʼatzin nqaʼän, y chrij riʼ xepë ri akʼalaʼ. Xqʼax chqawäch chë, we ma nqajäm ta qawäch rchë nqjeʼ junan, ya riʼ xtbʼanö chë ma junan ta chik xtuʼän qawäch».

10. ¿Achkë rubʼanik nkismajij ri kʼlan taq winäq ri nuʼij Efesios 5:15, 16?

¹⁰ Ri kʼlan taq winäq nkʼatzin nkijäm kiwäch rchë yejeʼ junan (taskʼij ruwäch Efesios 5:15, 16). Uzondu, jun qachʼalal aj Nigeria, nuʼij: «Taq nbʼän n-programa nyaʼ chpan jaruʼ tiempo xkijeʼ rkʼë wixjayil. Chi nwäch rïn, ri tiempo riʼ kan kowan ruqʼij» (Filip. 1:10). Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ya Anastasia, rixjayil jun ukʼwäy bʼey ri nbʼechʼaʼen kichë ri congregaciones chlaʼ Moldavia. Ryä nuʼij achkë rubʼanik kan ütz ruksaxik nuʼän che rä ru-tiempo: «Rïn nbʼän ri achkë nkʼatzin taq wachjil najin nuʼän rusamaj, rchë ke riʼ taq ryä nkʼïs rusamaj nqkowin nqjeʼ junan». Ye kʼa, ¿achkë ütz niʼän we kan kʼïy isamaj kʼo y kʼayewal nuʼän chiwäch nijäm iwäch rchë yixjeʼ junan?

11. ¿Achkë samaj junan xkiʼän Áquila chqä Priscila?

¹¹ Ri kʼlan taq winäq ütz nkikʼän kinaʼoj chrij Áquila chqä Priscila, jun kʼlaj winäq ri kowan xejowäx kimä ri cristianos pa naʼäy siglo (Rom. 16:3, 4). Tapeʼ le Biblia ma ntzjon ta más chrij ri kikʼlanen ryeʼ, ye kʼa nuʼij chë junan wä yesamäj, junan wä nkitzjoj ruchʼaʼäl Dios chqä junan wä yekitoʼ ri nkʼaj chik (Hech. 18:2, 3, 24-26). Chqä, taq le Biblia ntzjon chrij Áquila chqä Priscila, ronojel mul junan wä ye kʼo.

12. ¿Achkë ütz nkiʼän ri kʼlan taq winäq rchë yejeʼ más tiempo junan? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹² ¿Achkë rubʼanik nkikʼän kinaʼoj ri kʼlan taq winäq chrij Áquila chqä Priscila? Tiquʼ rij jaruʼ samaj nkʼatzin niʼän. ¿Ütz komä nitoʼ iwiʼ chkij jojun chkë ri samaj riʼ pa rukʼexel xa iyonïl niʼän? Áquila chqä Priscila junan xkitzjoj ruchʼaʼäl Dios. ¿Ke riʼ chqä niʼän rïx? Áquila y Priscila junan chqä xesamäj. Ye kʼa rkʼë jbʼaʼ rït chqä ri akʼlaj ma junan ta isamaj kʼo. ¿Y si junan niʼän ri samaj ri nkʼatzin nbʼan pan iwachoch? (Ecl. 4:9). We nitoʼ iwiʼ, más junan xtuʼän iwäch chqä xkixkowin xkixtzjon más. Robert chqä ya Linda 50 chik junaʼ ye kʼlan. Robert nuʼij: «Röj kan kʼïy qasamaj kʼo, ye kʼa taq rïn nchʼäj läq y ri wixjayil yerusuʼ, o taq najin yisamäj pa jardín y ryä yirutoʼ, kan kiʼ nkʼuʼx nnaʼ. Taq nqatoʼ qiʼ chrij xa bʼa achkë samaj nqaʼän, más junan nuʼän qawäch y más nqajoʼ qiʼ».

13. ¿Achkë nkʼatzin nkiʼän ri kʼlan taq winäq rchë junan nuʼän kiwäch?

¹³ Ma timestaj ta ya reʼ: ri yixjeʼ junan ma ntel ta chë tzij chë kan junan rubʼanon iwäch. Jun qachʼalal ixöq aj Brasil nuʼij: «Rma kan kʼïy achkë jun nqkowin nqaʼän pa jun qʼij, rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ chë xa rma junan yoj kʼo pa qachoch ya junan chik rubʼanon qawäch. Ye kʼa ntzʼeton chë ma xa xuʼ ta nkʼatzin nqjeʼ junan pa qachoch, xa kan nkʼatzin chqä njäm nwäch rchë yijeʼ rkʼë wachjil». Titzʼetaʼ achkë rubʼanon Bruno chqä ya Tays, ri rixjayil, rchë kijamon kiwäch rchë yejeʼ junan. Bruno nuʼij: «Rchë kan jaʼäl nqanaʼ taq nqjeʼ junan, ma yeqaksaj ta qa-teléfonos».

14. ¿Achkë ütz nkiʼän ri kʼlan taq winäq taq ma nqä ta chkiwäch yejeʼ junan?

¹⁴ Ye kʼa ¿we ma nqä ta chiwäch yixjeʼ junan? Rkʼë jbʼaʼ ma junan ta ri nqä chiwäch o xa nitïk iyowal chiwäch. ¿Achkë ütz niʼän we ke riʼ nbʼanatäj iwkʼë? Tiquʼ rij ri qʼaqʼ ri xqatzjoj pa naʼäy. Taq nqabʼöx jun qʼaqʼ, pa naʼäy xa xuʼ jun ti ruxaq qʼaqʼ nbʼrö pä. Ye kʼa rchë nbʼrö más, chaq taqïl nkʼatzin nqayaʼ más siʼ chpan. Ke riʼ chqä nbʼanatäj iwkʼë rïx. Titjaʼ iqʼij rchë ronojel qʼij junan yixjeʼ tapeʼ xa jbʼaʼ tiempo. Titzʼetaʼ achkë nqä chiwäch niʼän chixkaʼiʼ chqä ri ma nutïk ta chʼaʼoj chikojöl (Sant. 3:18). Tapeʼ xa jbʼaʼ tiempo yixjeʼ junan, ya riʼ xtbʼanö chë eqal eqal más xtiwajoʼ iwiʼ.

MA TIQASAJ TA IQʼIJ CHIWÄCH

15. ¿Achkë rma ri kʼlan taq winäq nkʼatzin ma nkiqasaj ta kiqʼij chkiwäch?

¹⁵ Kan kowan nkʼatzin chë ri kʼlan taq winäq ma nkiqasaj ta kiqʼij chkiwäch. Ya riʼ achiʼel ri ruxlaʼ yaʼ ri nbʼanö chë ma nchup ta jun qʼaqʼ. We majun ta ruxlaʼ yaʼ, ri qʼaqʼ nchup. Ke riʼ chqä nbʼanatäj kikʼë ri kʼlan taq winäq. We xa nkiqasaj kiqʼij chkiwäch, eqal eqal ma xtkajoʼ ta chik kiʼ. Ye kʼa we ri achiʼ chqä ri ixöq ma nkiqasaj ta kiqʼij chkiwäch, ya riʼ xtbʼanö chë más xtkajoʼ kiʼ. Ma tamestaj ta chë ri kʼo más ruqʼij ma ya riʼ ta ri naquʼ rït chë ma najin ta naqasaj ruqʼij akʼlaj, xa kan yë ri akʼlaj nunaʼ chë ma najin ta naqasaj ruqʼij. Aret chqä ya Penny kikʼwan chik más 25 junaʼ ye kʼlan. Ya Penny nuʼij: «Rma ma nqaqasaj ta qaqʼij chqawäch, röj más nqajoʼ qiʼ. Ma nqaxiʼij ta qiʼ nqaʼij ri nqaquʼ chqä ri nqanaʼ rma qataman chë kan kʼo ruqʼij chqawäch ri nqatzjoj». Y rït, ¿achkë ütz naʼän rchë ri akʼlaj nunaʼ chë ma najin ta naqasaj ruqʼij? Tqatzʼetaʼ ri xuʼän Abrahán chqä Sara.

16. ¿Achkë nkitamaj qa ri achiʼaʼ chrij Abrahán? (1 Pedro 3:7; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁶ Abrahán ma xqasaj ta ruqʼij Sara. Ryä xkʼoxaj ri xuʼij Sara che rä chqä xquʼ rij ri xnaʼ. Kʼo jmul, taq Sara kowan wä nchʼpü rukʼuʼx (nmayon), xuʼij jontir ri kʼo pa ran che rä Abrahán y xuʼij che rä chë ryä ajmak. Ye kʼa Abrahán ma xpë ta ruyowal che rä nixta xuʼij poqän taq tzij che rä. Ryä retaman wä ruwäch rixjayil y retaman wä chë Sara ma nuqasaj ta ruqʼij chqä chë nutoʼ rkʼë jontir ri nuchaʼ nuʼän. Rma riʼ xyaʼ ruxkïn che rä y xkanuj rubʼanik rchë xkisöl ri kʼayewal (Gén. 16:5, 6). ¿Achkë nqatamaj qa chrij reʼ? Jun naʼoj ri nqatamaj qa, ya riʼ chë pa ruqʼaʼ ri achï kʼo wä rchë nukʼwaj bʼey pa rachoch (1 Cor. 11:3). Ye kʼa rma nrajoʼ rixjayil nukʼutuj che rä achkë nuquʼ ryä, y más taq kʼo jun xtjäl pa rukʼaslemal (1 Cor. 13:4, 5). Chqä kʼo mul rixjayil nkʼatzin ntzjon rkʼë y nutzjoj che rä jontir ri kʼo pa ran. Y rït, ¿ütz anaʼoj naʼän rkʼë awixjayil chqä nayaʼ axkïn che rä? (Taskʼij ruwäch 1 Pedro 3:7). Dimitri chqä ya Angela kikʼwan chik más jbʼaʼ 30 junaʼ ye kʼlan. Ya Angela nutzjoj achkë nuʼän rachjil ri kan jaʼäl nunaʼ ryä. Ryä nuʼij: «Dimitri nuyaʼ ruxkïn chwä taq kʼo jun ma ütz ta xinqʼaxaj ri qʼij riʼ o taq xa xuʼ nwajoʼ yitzjon rkʼë. Ryä ma nikʼo ta rukʼuʼx wkʼë tapeʼ kʼo mul kʼo nyowal o najin yibʼison».

17. ¿Achkë nkitamaj qa ri ixoqiʼ chrij Sara? (1 Pedro 3:5, 6).

¹⁷ Sara xkʼüt che ma xqasaj ta ruqʼij Abrahán taq xtoʼ rkʼë jontir ri xchaʼ xuʼän (Gén. 12:5). Kʼo jmul, Abrahán ütz runaʼoj xuʼän kikʼë jojun achiʼaʼ ri ma xkiʼij ta che rä chë xkeʼapon rkʼë. Ryä xuʼij che rä Sara chë tbʼanaʼ kʼïy kaxlanwäy tapeʼ kʼo wä rusamaj najin nuʼän (Gén. 18:6). Sara kan xuʼän ri xuʼij Abrahán che rä. Qachʼalal ixoqiʼ, rïx ütz nikʼän inaʼoj chrij Sara y nitoʼ iwachjil rkʼë ri nkichaʼ nkiʼän. We xtiʼän riʼ, kan ütz xtikʼwaj iwiʼ pan ikʼlajil (taskʼij ruwäch 1 Pedro 3:5, 6). Dimitri, ri xqatzjoj chpan ri jun qa peraj xuʼij achkë nuʼän rixjayil ri kan jaʼäl nunaʼ ryä. Ryä nuʼij: «Rïn ntaman chë ya Angela yirutoʼ rkʼë jontir ri yenchaʼ yenbʼän, yajün taq ma junan ta nqaquʼ chrij riʼ. Taq kʼo jun ma ütz ta ntel chqawäch, ryä ma nuqʼabʼaj ta chwij rïn. Rïn kowan ntyoxij chë ryä ke riʼ runaʼoj». ¿Achkë ma najowan ta jun winäq ri ma nuqasaj ta aqʼij?

18. ¿Achkë utzil xtkïl ri kʼlan taq winäq we ronojel mul xtkikʼüt chkiwäch chë nkajoʼ kiʼ?

¹⁸ Satanás nrajoʼ nuʼän chë ri kʼlan taq winäq ma nkajoʼ ta chik kiʼ. Ryä retaman chë, we ri achï chqä ri ixöq ma nkajoʼ ta chik kiʼ, rkʼë jbʼaʼ xa xtkiyaʼ qa Jehová chqä. ¡Ye kʼa ma jun ta jun nkowin njachö kichë kaʼiʼ winäq ri kantzij nkajoʼ kiʼ! Rma riʼ, qachʼalal ri yïx kʼlan chik, titjaʼ iqʼij rchë achiʼel nuʼij chpan El Cantar de los Cantares kan ke riʼ rubʼanik niwajoʼ iwiʼ rïx chqä. Tiyaʼ Jehová naʼäy pan ikʼlajil, tijamaʼ iwäch rchë yixjeʼ junan, ma tiqasaj ta iqʼij chiwäch y tiquʼ rij achkë nunaʼ ikʼlaj. We rïx xtiʼän riʼ, ri rubʼanik xtikʼwaj iwiʼ xtyaʼ ruqʼij Jehová, ri winäq ri kantzij najowan. Y, ma xa xuʼ ta riʼ, ri rubʼanik xtiwajoʼ iwiʼ xtuʼän achiʼel jun qʼaqʼ ri majun bʼëy xtchup ta.